Skoči na glavno vsebino

AKTUALNO V KNJIŽNICI 2022/2023

NACIONALNA IN MEDNARODNA IZMENJAVA KNJIŽNIH KAZAL

Tudi v letošnjem šolskem letu smo se na III. OŠ Celje udeležili nacionalne in mednarodne izmenjave knjižnih kazal. Tokrat je bila udeležba rekordna, saj so se prijavili k izmenjavi kazal vsi učenci od 1. do vključno 5. razreda, razen 5. a. Po prijavi na izmenjavo so izvedeli, kam bodo njihova kazala potovala, zato so se poučili tudi o kraju oziroma državi partnerske šole. Nacionalna (slovenska) izmenjava knjižnih kazal je učencem za partnersko šolo določila OŠ Koroško Belo z Jesenic. Tako so na Jesenice poslali svoja kazala učenci 1. a, 1. c, 2. a, 2. b, 3. a, 3. b in 4. a. In kakšna so njihova kazala? Kako krasna so, si lahko ogledate v galeriji. 1. a je izdelal kazala v obliki slončka Elmerja, ki jim je tako ljub, da je postal njihova razredna maskota. Učenci 1. c, 2. b in 3. a imajo radi mačke, zlasti črne, zato so pristale na njihovih kazalih, na tistih od prvošolcev tudi kužki. 2. a se je po branju knjige Kako objeti ježa odločil, da skočijo na njihova kazala kar ježi. 3. b se je lotil čudovitih pavov, ki so zasijali v vsem svojem sijaju, učenci 4. a pa so izdelali drobne žuželke in kazala na palčkah.

Tudi na mednarodni izmenjavi smo pridobili zanimive partnerske šole, ki so iz Portugalske in Madžarske, letošnje države v projektu Evropska vas. 1. b je svoja kazala, ki so predstavljala slončka Elmerja, poslali na Portugalsko, natančneje v mesto Chaves. Tudi učenci 4. b so imeli portugalskega partnerja, in sicer so poslali svoja kazala v Lizbono. Izdelali so Harryja Potterja, ki ga bodo portugalski učenci prav gotovo prepoznali. Pa še učenci 5. b in 5. c, ki so svoja kazala v obliki kaktusov in belih sov poslali na Madžarsko, natančneje v mesto Kiskunfelegyhaza. Učenci 5. razredov so pri angleščini pisali pisma svojim vrstnikom na Madžarsko in upajo, da jim njihovi vrstniki čim prej odgovorijo.
Iz priloženih fotografij lahko vidite, da so kazala, ki jih bodo učenci iz Slovenije in Portugalske in Madžarske prejeli, res čudovita, zato smo veseli, da lahko glas o ustvarjalnosti naših učencev ponesem po Sloveniji in v svet. Hvala vsem učiteljicam za sodelovanje na izmenjavah.

Koordinatorka izmenjav: knjižničarka Urška Sotler

POŠASTNA NOČ BRANJA V 2. A

V petek, 3. marca, smo učenci 2. a ves dan pričakovali nekaj čudovitega. To je bila naša čisto prva noč branja, ki se je zgodila iz petka na soboto dopoldne. Pred šolo sta nas pričakali gospa Darja in gospa Urška. A vstop v knjižnico je zahteval, da spijemo pošastni sok. Vsi smo to z veseljem naredili, povrhu pa zmazali še pošastne muffine, ki jih je spekla gospa Darja v sodelovanju s svojim Skyjem. Še nikoli nismo prespali v šoli, zato smo se tega res veselili. Bilo je zelo lepo, še Muca Copatarica, ki nas povsod spremlja, je bila navdušena. Počeli smo različne stvari. Najprej smo brali pravljice o pošastih v paru ter ustvarjali miselne vzorce. Nato smo si izdelali prav poseben, seveda pošasten lonček za pisala, nato pa si sami skuhali večerjo v gospodinjski učilnici. Pekli smo pice čisto po svojih željah. Siti smo se odpravili v mesto na lov za zakladom. Uganke so nas vodile od enega do drugega namiga, da smo se na koncu vrnili v šolsko knjižnico, kjer je naš gromozanski čuk skrival zaklad. Eni smo bili takrat že res zelo utrujeni, a sledil je še filmski večer, kjer smo si ogledali Zverjasca in Zverjaščka, ki ju poznamo že iz knjig. Pred spanjem smo se zavili v tople spalne vreče in brali vsak svojo knjigo (dokler nismo omagali). Zjutraj smo pojedli zajtrk, še malo ustvarjali, ko smo si izdelali pošastna kazala z ogromnim nosom, potem pa stekli pred knjižnico v objem staršem, ki so prav gotovo celo noč trepetali za nas. Malo za res, malo za hec, seveda. Nihče ni jokal, nikomur ni bilo dolgčas, ker je bila ta noč branja res izjemna. Tako izjemna, da smo v soboto, ko so po nas prišli starši, prejeli priznanja za sodelovanje na strašljivi noči v knjižnici. Enim je bilo najbolj všeč, ko smo delali pice, drugim, ko smo gledali risanke, spet tretjim, ko smo brali knjige v spalnih vrečah z lučkami. Vsi pa smo se strinjali, da komaj čakamo, da noč branja spet ponovimo.

Urška Sotler in Darja Bastl


RASTAVA POT KNJIGE NA OBISKU

Med 1. in 24. februarjem 2023 je na III. osnovni šoli Celje gostovala potujoča razstava Pot knjige, ki jo je pripravila Javna agencija za knjigo, avtorja zgodbe pa sta David Krančan in Žiga X. Gombač..  Razstavo, ki je bila na ogled v šolski knjižnici, so si ogledali učenci od 1. do 7. razreda v okviru organiziranih učnih ur v šolski knjižnici ter številni učitelji. Skupno število oseb, ki so si razstavo ogledali, je 380. S pomočjo knjižnega molja, ki je nastal izpod spretnih rok knjižničarke Urške Sotler, so spoznavali, kako nastane knjiga, koliko različnih poklicev je vpletenih v njen nastanek, kaj vse je potrebno, da knjiga izide ter kakšni so načini, da pride do nas, bralcev. Plakate smo si izposodili pri Bralnem društvu Slovenije, Moljeve učne liste pa nam je posredovala Javna agencija za knjigo RS.

Učenci so na razstavi aktivno sodelovali. Učenci I. triade so najprej s pomočjo sestavljank ugotavljali, kje na razstavi se nahaja določena slika in si plakat prebrali ter si ogledali sličice. S pomočjo knjižnega molja smo jim celotno razstavo predstavili, na koncu pa so s pomočjo moljevih učnih listov svoje znanje še utrdili. Prvošolci so knjižnega molja tudi poustvarili in nastala je privlačna razstava, ki tudi po odhodu razstave Pot knjige spominja na zanimiv, nekoliko poseben mesec v šolski knjižnici. Preostali učenci so se s v skupinah najprej «spopadli« s sestavljankami. Ko so ugotovili, na katerem plakatu je sličica, so morali plakate svojim sošolcem tudi predstaviti. S tem so urili sodelovalno učenje, delo v skupinah, nastopanje in aktivno poslušanje.

Ob koncu so bili nagrajeni z reševanjem ugank, rebusov in zabavnih nalog, povezanih z vsebino nastanka knjige.  Učencem je bila učna ura všeč, saj je bila razstava v stripu, ki jim je blizu, všeč jim je bilo, da so vsebine predstavljali drug drugemu in jim zato ni bilo dolgčas, pa tudi zato, ker je razstava predstavljena humorno. Mlajši učenci so bili ob koncu razstave zadovoljni, da je glavni junak zopet dobil svoj dom, starejši pa so spoznavali poklice, povezane z nastankom knjige.

Hvala Bralnemu društvu Slovenije in Javni agenciji za knjigo za razstavo, ki je popestrila delovanje naše šolske knjižnice in šole nasploh.

Urška Sotler

TEDEN PISANJA Z ROKO 2023

Teden pisanja z roko organizira Društvo Radi pišemo z roko v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za šolstvo RS in uspešnimi slovenskimi podjetji. V letu 2023 je Teden pisanja z roko potekal že osmič. Tudi na naši šoli se vključujemo v to vseslovensko akcijo s šolskim projektom Teden pisanja z roko. Namen Tedna je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi ter vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko. Če bomo pisali z roko, bomo ohranili to fino motorično spretnost, ki je pomembna za mlajše in starejše generacije.
In kaj smo počeli na III. OŠ Celje ob tednu pisanja z roko? V dejavnosti tedna pisanja z roko je bilo vključeno 270 učencev, nekateri celo večkrat, saj so se aktivnosti izvajale tudi v okviru oddelkov podaljšanega bivanja ter z istimi oddelki pri različnih predmetih. Velikega števila udeležencev smo izjemno veseli, saj nakazuje na to, da je lepopisje in pisanje z roko tista vrednota ki jo uspešno prenašamo na mlajše generacije. Razstava, ki smo jo ob zaključku projekta pripravili, priča o izjemnem delu mentorjev, ki so uspeli motivirati svoje učence, da se potrudijo in opravijo izjemno delo izven strogih okvirov rednega pouka.

2. b: SLOVENSKI MESECI
Ali veste, katera so slovenska imena za mesece? Učenci 2. b vedo oziroma so se jih naučili. Skupaj z učiteljico Simono Zupančič so izdelali zanimive slike, v katere so vključili slovenska imena za mesece. Tako so ustvarjali in se hkrati učili. Naučite se jih še vi tako, da si slike ogledate na razstavi pred 2. b.

OPB 2. b: MOJ SANJSKI JEDILNIK
Imate svojo najljubšo jed? Najljubši zajtrk, kosilo in večerjo? No, učenci OPB 2. b jih imajo. In da bi prepričali kuharja Tonija, kaj mora skuhati bolj pogosto, so z učiteljem Tadejem Gregorcem izdelali svoje sanjske jedilnike ter jih zapisali na list v obliki muffinov. In kaj je njim najljubše? Očitno bodo najpogosteje zajtrkovali kruh z Nutello, za kosilo špagete z bolonjsko omako, za večerjo pa kar vsak po svojih željah doma. Mislite, da jim bo kuhar Toni ustregel?

3. a: VOŠČILNICA ZA STARŠE
Teden pisanja z roko so v 3. a združili z branjem knjige iz Ustvarjalnika Naše male knjižnice Modra raca in izdelali voščilnice za svoje starše, kar je bila tudi naloga v ustvarjalniku. Narisali so mamice in očete z zanimivimi pričeskami. Nato so delo povezali še s knjigo meseca februarja (Šaljive pesmice Toneta Pavčka) ter zapisali v voščilnice njegove misli. Učenci so odnesli voščilnice domov staršem ob Valentinovem. Z njimi je ustvarjala učiteljica Julija Kramer.

OPB 3. a: MOJE OKRAŠENO IME
Pri OPB 3. a so se učenci z učiteljico Anito Šmid poigrali s svojimi imeni, ki so jih zapisali in okrasili s pisanimi okvirji.

3. b: KAJ JE SREČA?
V 3. b so učenci z učiteljico Anito Šmid razmišljali o sreči. Ugotovili so, da se sreča najde v majhnih stvareh in takšnih, ki jih je z denarjem nemogoče kupiti. Svoje misli so zapisali na papir, pri tem pa se tudi prvič preizkusili v pisanju z nalivnimi peresi. Svoje misli so nato okrasili s cvetličnimi vzorci in jih prilepili na barvna ozadja. Na končne izdelke so zelo ponosni.

OPB 3. b: DRAGA MAMI …
Ker v marcu praznujejo naše mame, so se v OPB 3. b z učiteljico Emo Kuhar odločili, da jim podarilo lepo misel. Zbrali so odlomke pesmi slovenskih pesnikov in pesnic o mamah ter jih zapisali s svojo najlepšo pisavo. Ugotovili so, da so male tiskane črke tiste, ki jih najlepše pišejo, zato so se poslužili teh. Ko so bile pesmi prepisane, pa je sledil najbolj zabaven del – packanje. Vzeli so tempera barve, malo vode in s pomočjo folije in čopiča izdelali zanimiva »packasta« ozadja. Tako je bila slika končana, še na barvno podlago so jo prilepili in krasno darilo za mame je tu.

4. a: PREKMURSKO-SLOVENSKI SLIKOVNI SLOVAR
Ali veste, kaj je sakač? In kaj so talige? Tudi učenci 4. a tega niso vedeli, so se pa naučili, da je sakač kuhar, talige pa je samokolnica ob izdelavi Prekmursko-slovenskega slikovnega slovarja, pri katerem sta jima pomagali učiteljici Bernarda Jeraj in Nadja Robnik. Glede na to, da je letošnja vodilna regija tedna pisanja z roko Prekmurje, so se odločili, da spoznajo nekaj novih besed in tako sestavijo čisto svoj slovar. Vsak je poiskal zanimive besede, jih zapisal in če je bilo mogoče, gesla tudi ilustriral. Ob koncu se je nekaj deklet lotilo še izdelave naslovnice, kamor so umestili same prekmurske značilnosti: značilno s slamo krito prekmursko hišo, štorkljo in majolko z grozdjem. Zvezan slikovni slovar kaže na raznolikost slovenskega jezika in njenih narečij.

5. b: NAJLEPŠE MISLI
V 5. b so se tudi letos udeležili projekta Teden pisanja z roko skupaj z učiteljico Špelo Kresnik. Pri pouku likovne vzgoje so spoznali osnove kaligrafije in različne oblike pisav. Pomembno je ozaveščati otroke o pisanju z roko, saj digitalizacija skupaj z drugimi oblikami modernizacije vse bolj izpodriva ročno pisanje. Učenci so ustvarjali na lesene ploščice, ki so jih predhodno obarvali s tempera barvo, nato pa nanje napisali misli različnih avtorjev. Nastali so zanimivi izdelki, ki dokazujejo, da papir ni edini, na katerega lahko pišemo, ampak je za spremembo prav zanimivo pisati tudi na les.

6. b: MOJA PRAVLJICA
V 6. b se učenci z učiteljico slovenščine Anamarijo Lah Šuster pogovarjajo o pravljicah in njihovih elementih. Pripravljajo govorne nastope, v katerih primerjajo pravljice, ena izmed njihovih nalog pa je bila tudi, da so za oceno tvorili avtorsko pravljico, v katerih so bili za vse enaki predpisani pravljični elementi. Pravljico so po želji tudi ilustrirali. Najkvalitetnejše pravljice si lahko preberete na razstavi.

6. b: POSTCROSSING
Učenci 6. b so se z učiteljem angleščine Petrom Čanjijem v letošnjem šolskem letu pridružili Postcrossingu. To je spletni portal, katerega namen je omogočiti ljudem prejemanje poštnih razglednic iz celotnega sveta. Ustanovitelj spletnega portala Paulo Magalhães je zamisel o projektu gradil na osnovni ideji: če pošlješ razglednico, boš razglednico tudi prejel. Kot rezultat njegovih prizadevanj je julija 2005 »zaživela« omenjen spletni portal, ki danes šteje že več kot 770.000 registriranih uporabnikov iz 210 držav. Med sodelujočimi so tudi učenci 6. b, ki pridno pišejo razglednice drugim ljudem po celem svetu in jih tudi prejemajo.

7. in 8. razred: ZDRAVLJICA V LIKOVNI TEHNIKI
Veste, da učenci tudi pri likovni umetnosti berejo? Tako je, ko se dogaja teden pisanje z roko, prebrano s pomočjo učiteljice likovne umetnosti Katarine Kurnik upodobijo tudi v likovni tehniki. Tako so letos sedmo in osmošolci upodobili Prešernovo Zdravljico na poseben, likovni način. Le oglejte si, kakšni izdelki so nastali.

9. a in 9. b: KAJ MI SPOROČA MOJ PLANET?
Ogljikovodiki v sodobnem svetu predstavljajo velik okoljski problem, ki ga poznamo kot globalno segrevanje Zemlje. Pri urah kemije so devetošolci z učiteljico Melito Kosaber obravnavali to problematiko in tako je nastalo nekaj krasnih izdelkov, s katerimi so devetošolci pokazali, da jim ni vseeno za naš planet in da so človeška dejanja tista, ki ga najbolj uničujejo. Ob tednu pisanja z roko so nastali izdelki, ki so del razstave in spodbujajo vse, da se nad svojim odnosom do Zemlje zamislimo.

IP Sodobna priprava hrane: MOJA KUHARSKA KNJIGA
Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane, ki ga poučuje učiteljica Špela Ude, so se letos odločili, da si učenci izdelajo svoje kuharske knjige. Da ne bi ostale prazne, pa v njih zapisujejo recepte različnih jedi, ki so jih pripravili pri pouku. Tako so v njih zapisane tradicionalne slovenske jedi, kot so matevž, potica, kisla repa, ter tudi malo bolj moderne, kot so palačinke s sladkim nadevom.

NIP Umetnost: SPOMINSKA KNJIGA III. OŠ CELJE
Se še spomnite spominskih knjig, ki so včasih krožile med učenci in je vsak narisal vanje risbo in kaj lepega napisal? Prav te spominske knjige so si podrobno ogledali učenci II. triade, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet Umetnost pod mentorstvom učiteljice Špele Lipuš. Odločili so se, da izdelajo spominsko knjigo III. osnovne šole Celje: svoji šoli so narisali risbo ter ji zapisali, kaj ji želijo. Vse skupaj so zvezali v ličen zvezek – spominsko knjigo.

ID Pravljična ustvarjalnica: JAZ SEM DROBEN, DROBEN LIST …
Pri pravljični ustvarjalnici, ki jo obiskujejo učenci 2. in 3. razredov pod mentorstvom knjižničarke Urške Sotler so teden pisanja z roko »raztegnili” kar na mesec pisanja z roko, saj so se odločili, da teden pisanja z roko povežejo s Kajuhovim letom 2023, ki ga je Ministrstvo za kulturo razglasilo letos. Prebirali so pravljice o drevesih ter različne pesmi, med drugim tudi Kajuhovo Drobno pesem, ki jim je dala navdih za tokratno umetniško ustvarjanje. Kar štiri četrtkova srečanja so porabili za izdelavo slik z besedilom Kajuhove Drobne pesmi, a končni rezultat je navdušil prav vse. Skupaj so ugotovili, da za tak čudovit izdelek ni dosti samo teden, ampak potrebuješ zanj cel mesec.

RAZSTAVA TEDNA PISANJA Z ROKO
Ob zaključku tedna pisanja z roko smo na šolskem hodniku pripravili obsežno razstavo, ki privablja mimoidoče učence in učitelje. S svojo privlačnostjo in barvitostjo spodbuja k pisanju z roko in nagovarja, da se naslednje leto pridruži tednu pisanja z roko še več učencev.

POVABILO K TEDNU PISANJA Z ROKO 2023

UGANKARSKI DECEMBER V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Teden pred začetkom božično-novoletnih praznikov smo v šolski knjižnici popestrili z reševanjem nagradnih knjižnih ugank. Vsak dan je učence v knjižnici pričakala nova uganka, ki so jo lahko rešili ob samostojnem obisku knjižnice ali v času obiskovanja knjižnice v OPB. Rdeča nit ugank je bil veseli december in zimske radosti, ki jih ta prinaša. Podali smo se v svet pravljic Hansa Christiana Andersena, raziskovali svet ljudskih pripovedk, brali o življenju eskimov in izvedeli, kako so včasih praznovali božič. Reševanja ugank se je lotilo več kot 100 učencev, ki so sodelovali tudi v zaključnem nagradnem žrebanju. Erazem Goršič iz 2. b, ki je rešil prav vse uganke, si je prislužil glavno nagrado, izžrebali pa smo še 5 srečnežev, ki so prejeli lepe knjižne nagrade. Za donacije v obliki knjižnih nagrad se zahvaljujemo založbam Mladinska knjiga, Skrivnost in Sodobnost.

Šolska knjižničarja Urška Sotler in Tadej Gregorc

PROJEKT NAŠA MALA KNJIŽNICA

Projekt Naša mala knjižnica je namenjen promociji bralne kulture ter evropskih avtorjev in ilustratorjev, ki so uveljavljeni v domovini, ne pa nujno v drugih evropskih državah. V projektu, kjer učenci berejo različne kvalitetne knjige evropskih avtorjev ter rešujejo naloge v Ustvarjalniku, letos sodelujejo tudi učenci 2. a, 3. a in 3. b.
In 3. a je včeraj izvedel krasno novico! Le preberite, kakšno!

»Tretješolci smo se pridružili projektu Naša mala knjižnica in v mesecu novembru prebrali 1. knjigo iz zbirke. Spoznali smo prikupnega ježa, ki si neznansko želi objema in njegovega prijatelja Pipe lisjaka, ki zna izdelati tako mašino za objemanje kot dirkalni avto iz storžev.

Branje smo zaključili z objemi in si obljubili, da si jih bomo delili ves december.
Knjiga Jane Bauer, Kako objeti ježa nas je tako navdušila, da so 4 učenke izdelale dva različna objemomata za ježa. Uporabile so odpadni material: škatle za čevlje, papir, škarje, tempere, seveda pa tudi obilico domišljije. Fotografije izdelkov smo poslali v KUD Sodobnost International. Danes so nas iz uredništva obvestili, da smo jih z objemomatom navdušili ter da bomo za izvirnost prejeli knjižno nagrado Groznovilca, ki ga je podpisala avtorica Jana Bauer.
Učenci in učiteljica 3. a«

Vsi mi jim čestitamo in si želimo še več podobnih novic!

no images were found

DOBRODOŠLI V BRALNEM MEHURČKU III. OŠ CELJE

V petek, 7. oktobra 2022, je bila šola od poznih popoldanskih ur dalje rezervirana za nadobudne knjižne molje III. osnovne šole Celje. V skupnem bralnem mehurčku so se do sobotnega jutra družili pridni bralci 3., 4. in 5. razreda. Kar 65 se jih je nabralo, da o petih bralno zagrizenih učiteljih sploh ne govorimo! Zvrstile so se zabavne, poučne in navdiha polne delavnice: pesniška, ustvarjalna, gledališko-improvizacijska, športno-gibalna in bralno-kuharska. Rdeča nit vseh delavnic so bili Župančičevi Mehurčki, ki letos obeležujejo svojo 70. obletnico.

Udeleženci noči branja so na pesniški delavnici pod mentorstvom Tadeja Gregorca brali Župančičeve pesmi, nato pa so pesmicam z obilo ustvarjalnosti nadeli sodobno preobleko. Nastale so igrive rime, ki so se ujele v barvite pesniške mehurčke.

Tudi ustvarjalna delavnica pod mentorstvom Urške Sotler je bila polna mehurčkov in barv. Učenci so izdelali napis, ki ga lahko obesimo na kljuko, ko ne želimo, da nas kdo moti pri … branju seveda. Uporabili so liste stare knjige, ki smo jih rešili iz odpada in so svoje novo življenje doživele v naši preobrazbi. Na liste iz knjige so odtisnili mehurčke, jih pobarvali, nato pa s svojo najlepšo pisavo zapisali »Ne moti, berem!« Prosimo, da to upoštevate!

Učenci so se imeli možnost preizkusiti tudi v improvizacijskem gledališču v režiji Anite Šmid. Sprva sta jim lutki deklamirali Župančičevo klasiko Ciciban in čebela, nato pa so vlogi čebele in Cicibana skušali skozi doživeto deklamacijo odigrati še sami. Deklamacijo so nato nadgradili v improvizacijski igri, skozi katero so se mladi gledališčniki skušali vživeti v vloge Cicibana in njegovih staršev, ki se hudujejo nanj, ko se nekega dne (pre)pozno vrne domov iz igrišča ves potolčen in umazan.

Športno-gibalna delavnica pod vodstvom Bernarde Jeraj je bila sestavljena iz več delov. V prvem delu so se učenci razgibali, sprostili in se hkrati ob pihanju mehurčkov napolnili z energijo. V drugem delu so se umirili s sodelovalno igro, katere cilj je bil na čim bolj nežen, počasen, a hkrati spreten način zasesti svoj obroč (“mehurček”). Na koncu pa so se še dodobra raztegnili in razgibali, saj so morali premagati mehurčkast poligon.

Da pa želodčki niso ostali lačni, seveda ni smela manjkati tudi kuharska delavnica! Učenci so pod mentorstvom Sare Urbanija združili veščine branja in kuhanja oziroma peke. Na začetku delavnice so prebrali znano zgodbo o Pobegli palačinki, nato pa si nadeli predpasnike in se lotili peke palačink. Šolski kuharji so vedeli, da bodo mladi bralci zelo lačni, tako da so že vnaprej pripravili slastno maso. Če je bilo na začetku videti, da bi lahko z loncem mase nahranili celo Celje, smo spekli in pojedli vse do zadnje palačinke. Nobena nam na srečo ni pobegnila!

A prava noč branja se je po končanih delavnicah šele dobro začela. S knjigo smo se družili še pozno v večer, vtise o prebranem pa izmenjevali še takrat, ko so učitelji že trdno spali (vsaj mislili smo tako.) 🙂 Če koga zanima, do kdaj smo bedeli: pridno berite in morda boste izvedeli na naslednji noči branja!

V sobotno dopoldne smo se kljub naporni noči prebudili v navdušenem pričakovanju, saj nas je po okusnem zajtrku čakal še težko pričakovani lov na zaklad! Prav vse skupine so ga z vztrajnim reševanjem ugank uspešno našle, čeprav se je skrival po različnih lokacijah na šoli. Zaslužene nagrade so učenci odnesli domov skupaj s priznanji, ki so jih prejeli na zaključnem druženju s starši na šolskem dvorišču.

Na noči branja smo iz bogatega lonca idej izpihnili številne pisane bralne mehurčke, ki so zdaj pristali tudi na razstavi v 1. nadstropju naše šole. V spodnji galeriji pa vas čaka nekaj fotoutrinkov. Vabljeni k ogledu!

6. RAZREDI PRIPOROČAJO

Ne veš, kaj bi bral? Odpravi se v razreda Slovenščina I. in III. ter si oglej in preberi, kaj vam priporočata 6. a in 6. b. Mogoče najdeš naslednje branje za bralno značko.
Bralna drevesa so nastala na uri v knjižnici v 6. razredih.

PRVOŠOLCI POSTALI ČLANI ŠOLSKE KNJIŽNICE

V četrtek, 22. septembra 2022, so prvošolci prvič prestopili prag šolske knjižnice in vstopili v svet branja in znanja. Pozdravila jih je knjižničarka Urška Sotler, predstavila sebe in šolsko knjižnico ter pravila, ki veljajo v njej. Za lep dan jim je prebrala zgodbo o volku, ki se je želel naučiti brati, da bi s tem očaral živali iz kmetije (ki jih je najprej želel pohrustati za večerjo). Zato se je odpravil najprej v šolo, potem v knjižnico in nato še v knjigarno. Naučil se je brati in tako skupaj s prijatelji s kmetije preživel čudovit dan. Prvošolci vseh treh oddelkov so zgodbo z naslovom Tiho , tukaj beremo! poslušali z navdušenjem in želimo jim, da bi s svojim branjem razveseljevali svoje prijatelje tako kot volk iz zgodbe. Na koncu je prvošolce pričakalo presenečenje – vsak je prejel v dar knjigo Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib, ki jo je napisala Ida Mlakar Črnič in knjižno kazalo, ki jih je posebej za njih izdelala knjižničarka Urška Sotler.
Tako smo na lep jesenski četrtek zakorakali v novo bralno leto. Naj bo v njem vsak dan čas za dobro knjigo, saj so dobre knjige zlate knjige, kar je trdil že France Bevk. In na dan njegovega rojstva in smrti – 17. septembra – obeležujemo dan zlatih knjig ter uradno pričenjamo z bralno značko.

POVABILO K BRALNI ZNAČKI ZA ODRASLE

Kdaj ste si nazadnje vzeli čas in vzeli knjigo v roke? Ste prebrali knjigo, ki se vas je posebej dotaknila, vas pretresla? Vam je odprla nov pogled na svet?  Delite z nami vašo bralno izkušnjo!

Pridružite se bralni znački za odrasle na III. osnovni šoli Celje, kjer se združujemo starši, stari starši, učitelji, sorodniki in prijatelji v želji, da branje postane ali ostane pomemben del naših življenj ter nas učenci oziroma otroci doživljajo kot zgled na poti k bralni pismenosti.

Med branjem in pogovori o knjigah se sprostimo, izklopimo vsakdanje težave in se povežemo. Zato vas vabimo, da nam sporočite vaša bralna priporočila v živo, na naših srečanjih, preko spleta, računalnika. Morda sta ravno prihajajoči jesen in zima čas, da gremo v knjižnico, si naredimo bralno zalogo ter obudimo našo domišljijo in oplemenitimo svoja besedna obzorja.

Lepo povabljeni v našo bralno družbo, ki v obliki bralne značke za odrasle z naslovom Beremo skupaj poteka že 11. leto zapovrstjo.

Knjižničarja: Urška Sotler in Tadej Gregorc

OBELEŽILI SMO EVROPSKI DAN JEZIKOV

Na pobudo Sveta Evrope od leta 2001 dalje vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. S posebnim dnem, posvečenim jezikom, praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujamo učenje jezikov.  Na svetu sicer obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori več kot 7 milijard ljudi. Jezik, ki ga govori največ ljudi, je mandarinska kitajščina. Sledita angleški in španski jezik ter hindujski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški.

Letos smo se tudi na III. OŠ Celje odločili, na obeležimo evropski dan jezikov s celostnim kulturnim dnevom za učence od 6. do 9. razreda. Na šoli pasivno in aktivno uporabljamo kar 12 jezikov, zato smo jih želeli še podrobneje spoznati. Kulturni dan je ponudil raznovrstne aktivnosti, ki so bile za učence zanimive in so se tako tekom dopoldneva naučili marsikaj novega. Najprej so učenci brali knjige v slovenskem in tujih jezikih, od hrvaščine, srbščine, bosanščine, albanščine, ruščine, manjkale niso niti knjige v kitajščini, da o angleščini in nemščini sploh ne govorimo. Nato je sledil pogovor o knjigah, ki so jih prebirali, potem pa so učenci po skupinah izdelovali plakate o posebnostih posameznega jezika, njegovi abecedi in najpogostejših frazah ter narisali zemljevide držav, kjer se ti jeziki govorijo. Učenci so sošolcem jezike predstavili, več kot 20 različnih se jih je nabralo, najboljše plakate pa smo razstavili na obsežni razstavi v prostorih šole. Vodja kulturnega dne, učiteljica slovenščine in angleščine, Metka Vajdič s sodelavci upa, da bo praznovanje raznolikosti jezikov na šoli postalo tradicionalno, saj smo jezikovno res bogata šola, učencem pa je po odzivih sodeč ta tema zelo zanimiva.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dostopnost