Mongolski pregovor pravi: “Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.” Odrasli bralni značkarji III. osnovne šole se zavedamo izjemnega pomena zgoraj napisanega pregovora. Morda je sonca v kratkih decembrskih dneh malo manj, a knjige, naše prijateljice v dobrem in slabem, so neprestano v naši bližini. Z nami potujejo in vstopajo v neznane svetove, bdijo nad nami in ne nazadnje – živijo v nas.
Zgodbe iz knjig so tiste, ki osmišljajo naše življenje. Iz zgodb črpamo navdih za to, kar nato sami počnemo v življenju. Z njimi tkemo medmrežja domišljije in včasih s svojo najljubšo zgodbo, kot gospod Morris Lessmore v svoji knjigi knjigi Čudovite leteče knjige Morrisa Lessmora, odletimo kar v nebo.
Na božično-novoletni knjižni čajanki, ki sta jo pripravila knjižničarja Urška Sotler in Tadej Gregorc, smo se zbrali vsi, ki imamo radi knjigo in branje. In čaj in piškote. Uživali smo v sproščenem pogovoru o zadnjih prebranih knjigah, se pogovarjali o prednostih in slabostih elektronske knjige, »tehtali« knjigo kot božično darilo, in kar je najpomembneje: spregovorili o tem, kako bi sebe ter naše otroke spodbudili, da bi brali bolje in več.
Bogat nabor preteklih osebnih izkušenj s področja motivacije za branje nas je napotil k razmisleku o možnih načinih, s katerimi bi oplemenitili bralno kulturo v našem okolju. Na dan je prišlo kar nekaj spodbudnih predlogov in strinjali smo se, da bi lahko nekatere izmed njih v priohodnosti tudi izvedli: doma ali v šoli.
Odšli smo vedrih misli in z nasmehom na obrazu enotnega mnenja, da smo preživeli prijeten večer z branjem in knjigo. Zaobljubili smo si, da bomo tudi v novem letu še naprej tako pridni bralci. O svojih dosežkih pa bomo poročali tudi na naslednji knjižni čajanki. Pridružite se nam tudi ostali!
