Mavrica

Zdravo, jaz sem Alex in to je moja zgodba.

Približno pol leta nazaj smo se preselili, čeprav mi ni čisto jasno, zakaj. Prej smo živeli v veliki hiši, vsi moji prijatelji so bili blizu in prav tako ni bilo daleč očetovo podjetje. Mislim, da se ukvarja z gradnjo hiš ali z nečim podobnim. Pa saj ni važno. Karkoli sem naredil, nič ni pomagalo. Vseeno smo se preselili.

Vselili smo se v manjše stanovanje, zamenjal sem šolo in moral sem najti nove prijatelje. Za mojo mlajšo sestro Ajdo to sploh ni bil problem. Prijatelje si je našla kjerkoli in kadarkoli. Zame pa je to bila prava mora. Vsaj kakšen mesec sem bil sam.

Potem je do mene pristopil fant. Postaven, črnolas, zelenih oči in z nenormalno dobrim okusom za praktično vse. »Jaz sem Leo,« mi je segel v roko in s tem se je vse začelo. Moram reči, da sva se kar dobro ujela. Ker je bil na šoli precej popularen, mi je predstavil vse svoje prijatelje, ki so kaj kmalu postali tudi moji. Veliko smo se družili, hodili ven in se smejali. Včasih sem se vrnil domov šele po čisti temi.

Ko smo se nekega večera spet dobili, me je Leo prosil, če se lahko pogovoriva na samem. Zvlekel me je za kot neke hiše in začel jecljati: »Jaz … no, veš … mislil sem, da …« V obraz je bil ves rdeč in mislim, da je bil na pragu tega, da doživi živčni zlom. Potem pa kar naenkrat: »Všeč si mi!« Takoj, ko je to rekel, si je z roko pokril usta in zbežal.

V šoku sem stal za vogalom in se poskušal zbrati. Všeč sem mu!? Jaz njemu!? Se morda norčuje iz mene? Zagotovo me ima za norca! »Leo!« Loviti sem ga moral čez polovico mesta, da sem ga dohitel. Ko sem ga končno ujel, me niti v oči ni hotel pogledati. »Se slučajno norčuješ iz mene?« Zmedeno me je pogledal: »Zakaj bi se norčeval? Mislil sem, da veš, da sem gay. Samo povedati sem ti hotel, kako čutim in hočem iti na zmenek s tabo.«  Zamaknjeno sem ga pogledal: »Zakaj  bi ti hotel hoditi z mano? Saj jaz nisem gay.« Brezizrazno me je pogledal.  Takoj, ko sem to rekel, sem začutil, da sem zinil nekaj napačnega. »Kaj pa, če bi poskusil?« še kar ni hotel odnehati. »Ne moreš me ravno prisiliti v to,« sem vztrajal. Ko sem to rekel, se je žalostno obrnil in odšel. S tem se je naša skupna noč končala.

Tisti večer sem v postelji veliko razmišljal. Res nisem gay? Ali je možno, da mi je morda res všeč? Nikoli nisem ravno razmišljal o tem. Morda bi pa lahko poskusil. Saj ni slab. Velja, dal mu bom priložnost. Vendar, če mi ne bo všeč, lahko kar pozabi.

Naslednji dan ga ni bilo v šoli, zato smo ga s prijatelji šli iskat domov. Odprla nam je njegova mama. Povabila nas je noter in nam ponudila sok. Čakali smo ga kar nekaj časa, preden se je končno privlekel dol po stopnicah. Prosil sem ga za trenutek na samem. Nerad je privolil. »Vem, da je to vse kar naenkrat, vendar bi rad poskusil. Včeraj si mi priznal, da sem ti všeč in jaz sem te zavrnil. Še isti večer sem o tem dobro premislil in ugotovil, da bi tvegal. Samo, če se strinjaš, seveda.« Za trenutek sem opazil iskrico veselja v njegovih očeh. Potem pa je izginila. »Saj ne počneš tega samo, ker želiš biti prijazen?« »Resen sem glede tega. Rad bi videl, če bo iz te moke kaj kruha.« Dogovorila sva se za poskusni zmenek, ki je bil že tisti vikend.

Kakšno uro preden sva bila dogovorjena, sem imel grozno dilemo o tem, kaj naj oblečem. Začelo mi je zmanjkovati časa in če mi ne bi prišla pomagat Ajda, bi zagotovo zamudil. »Saj vem, da je fant. Če te zanima, kako vem, ti bom povedala, ko se vrneš, da te ne bom preveč zmotila,« mi je skrivnostno pomežiknila in odšla. Nimam pojma, kaj ji je bilo, vendar sem bil vesel, da mi je pomagala. Mama mi je ponudila prevoz, vendar je bila tu ena manjša težava. Še vedno ji nisem uspel povedati, da se dobim s fantom. Moji starši močno nasprotujejo homoseksualcem, ker so zelo verni. Iz tega razloga sem sklenil, da jim bom Lea raje zamolčal in se sprehodil do zmenka.

Ko mi je po dolgem in mrzlem sprehodu končno uspelo priti do najinega mesta, je Leo že skoraj napol zmrznjen sedel  na klopi. Ko sva se objela, me je peljal do svojega najljubšega mesta. »Nekaj bi ti rad pokazal,« je rekel in začel mahati z rokami po zraku. Vneto mi je razlagal in sploh ga nisem mogel poslušati. Šele zdaj sem se zavedal, kako lep je v resnici. Luna mu je obsijala obraz in poudarila njegove prikupne pegice. Zopet sem opazil tisto iskro sreče, ki sem jo videl prej, ko sem mu rekel, da bi rad z njim imel kaj več, ko pa le prijateljstvo. In prav to je bilo tisto, kar me je na njem tako privlačilo. Ta vedno prisotna pozitiva in samozavest. To je bilo tisto, za kar na začetku še sam nisem dobro vedel, kaj je bilo.

»Če vzameš zadnji dve zvezdi Velikega voza in slediš daljici med njima še za dve dolžini proti desni, naletiš na zvezdo Severnico, ki sploh ni tako svetla, kot večina ljudi misli. Brez te pomoči bi jo bilo kar težko najti.« Iz žepa je potegnil telefon, zavzdihnil, ga odložil v supergo in se spet ozrl gor v temo. »In ko imaš enkrat to severnico naciljano, veš, kam je treba, če moraš proti severu. Razen na samem severnem tečaju, če si slučajno tam, kjer jo imaš navpično nad glavo in ti ni nič ne pomaga, ampak tam ti ni treba vedeti kje je sever, ker si tako ali tako že tam. Hm, ali obstaja kaj bolj severno od severa?« Nekaj časa je še takole govoril, potem pa je nehal, ko je opazil, da samo strmim vanj in ga dejansko ne poslušam. »Prosim, ne reci mi, da si zaspal stoje z odprtimi očmi?« Takrat sem padel iz transa nazaj na Zemljo k Leu.

Nekajkrat sem pomežiknil in se potem začel smejati – iz sprva tišjega hihitanja v glasno krohotanje. Leo je samo zmedeno strmel vame, jaz pa se nisem mogel nehati režati. Ko sem se končno umiril, sem se mu najprej opravičil, potem pa mu začel razlagati: »V življenju še nikoli nisem imel osebe kot si ti in presrečen sem, da jo zdaj imam. Nočem te izgubiti in želim nekaj več.« Takrat me je od veselja kar objel in nazadnje tudi poljubil. V tisti petih sekundah poljuba sem ugotovil, da boljše od tega ne more biti. Imam vse, kar sem si kadarkoli želel, četudi do nedolgo nazaj nisem vedel, kaj to je. Takrat sem prvič izkusil pravo srečo in kljub mraku okoli naju se je vse kar naenkrat obarvalo. Sredi noči sem slišal ptičje petje, videl sem oblake iz sladkorne pene in nebo je obarvala mavrica.

Lea Priteržnik