MOJA MAMICA
Kot sonce zlato mami zjutraj me zbudi,
zato nikoli več ji nočem delati skrbi.
Z nasmehom me poboža
in je lepa kakor roža.
Čeprav ima vsak dan težko službo,
si popoldan še vedno zaželi le našo družbo.
Zato nikoli je ne dam,
ker najrajši na tem svetu jo imam.
Mama je samo ena
in od nje boljša ni nobena.
Včasih jo nehote jezim,
kar ni dobro za njen spomin.
Hočem le, da najlepše stvari
v življenju zapomni si.
Kajti v življenju je fino,
če vsi si ljubezni želimo.
Špela Kiara Štravs, 5. b.
