KRALJIČNA PAV
Bilo je lepega spomladanskega popoldneva in kraljica pav se je pripravljala za častno kosilo, ki je bilo šele ob treh popoldne. Kar naenkrat pa je v njeno sobo pridrobila majhna kolona mravelj.
Gospodična pav jih je skoraj pohodila, one pa so glasno zacvilile. Zato se je ustrašila tudi ona, hitro odskočila in skrila svoje prelepo perje. Oddahnila si je, ko je ugotovila, da so prišle le mravljice, prebivalke njenega kraljestva. Gospodična pav jih je hitro začela naganjati, češ da ima samo še pet ur časa, da se pripravi. Potem pa se je spomnila še enega izgovora in rekla takole: »Poleg vsega ste mi pred minutko skoraj povzročile infarkt in ni dobro, da se razburjam, saj lahko dobim siva peresa. In saj veste, kaj pravijo: če si izpuliš eno sivo pero, ti zrasteta dve! Ojoj, že samo ob misli na to se zdrznem. Zdaj pa hitro ven!« Mravljice so tiho momljale, ona pa jih ni hotela poslušati. Gospodična se je sklonila, da bi mravlje potisnila proti izhodu. Takrat pa je mimogrede slišala eno od mravljic: »Ojoj! Kam bomo pa šle? Mravljinčarji nas bodo vse pojedli!« Kraljica je bila v tistem trenutku brezčutna in se delala, da jih ni slišala. Tik preden so odšle, pa se je gospodična zbala za svoj prestol in svetovala, kar ji je najprej prišlo na misel: »Pa živite na drevesih!«
Mravlje pa niso bile od muh. Odločile so se za selitev. Potovale so skozi kraljičin dom in prišle v jedilnico ravno med slavnostnim kosilom. Gostje so se ustrašili, da je to kakšna zarota in niso nikoli več prišli. Gospodična, in s tem kraljestvo, pa je izgubilo pridne in delavne mravljice. S tem se je kraljična pav naučila, da je sebičnost vedno kaznovana.
Liza Zorko, 7. b
PAJEK IN VEŠČA
Pajek je ždel na svoji mreži, ki si jo je spletel na ulični svetilki. Bil je lačen, zato je čakal, da se mu hrana ujame v mrežo. Ko se je stemnilo, je k svetilki priletela vešča. Pajka je vršeča vešča motila, zato ji je rekel, naj se nekam usede. Vešča je odgovorila: »Kam, saj na vrhu luči ni svetlobe?« Pajek je odgovoril: »Sedi na mojo mrežo!« Vešča je sedla na pajkovo mrežo. Pajek pa je rekel: «Vidiš, samo luči, nevarnosti pa ne!« In pojedel veščo.
Nauk: Ne zaupaj tujcu.
David Vražič, 7. c
