Nekoč, pred davnimi časi, so v siromašni hiši živeli oče in tri sestre. Da je lahko zaslužil za hrano, je oče po cele dneve garal na sosedovi kmetiji.
Ko je videl, da tega dela ne zmore več, je sklenil, da gre najstarejša hči služit v sosednjo vas, ki je ležala poleg Zlatega brega. Tam bo našla prodajalno s slaščicami, kjer dela očetov prijatelj.
Ko je končno prišla, je takoj začela delati. Zvečer je spala v hišici na Zlatem bregu, kjer je imela veliko zalogo hrane. Po večerji je ležala pod milim nebom in gledala zvezde. Do nje je nenadoma pristopil mali ptiček in jo prosil za skorjo kruha. Preden je dokončal svojo prošnjo, ga je odgnala, kajti bila je mnenja, da ni vreden drobtine kruha.
Po sedmih letih je prišla domov s polnim kupom denarja. Z družino ga ni želela deliti, zato je kmalu odšla. Tako je utrujeni oče poslal drugo hčer na delo. Tudi ona ni želela deliti koščka kruha s ptičko niti denarja z družino. Tako je oče poslal svojo najmlajšo hčer, ki je imela največje srce. Ko je zvečer legla na travo, je prišla do nje ptička in jo prosila za košček kruha. Ta ji je takoj ustregla. Ptička se je najedla in začela kljuvati v tla. Dokaj hitro je prišla do skrinjice,v kateri je bilo jabolčno seme. Preden je ptička odletela, ji je naročila, naj seme zasadi za svojo hišo. 
Čez sedem let je prišla domov z veliko denarja in jabolčnim semenom. Takrat je bil oče že star in nemočen. Hči je zasadila seme in kupila zimsko zalogo. Ko je napočila jesen, je prvič dozorela jablana. Rodila je zlate plodove.
Čez tri leta sta se obubožani in lačni sestri vrnili domov. Prosili sta, da jima sestra odpusti in opravičili sta se za svoja dejanja. Mlajša sestra jima je oprostila, ker je bila dobrega srca.
Vsi skupaj so živeli do konca svojih dni. Starejši sestri nista nikoli več ponovili svojih slabih dejanj. Zlata jabolka so bila zelo dragocena, zato jim ni nikoli zmanjkalo denarja.
Tara Čater
