Šolsko leto nam počasi polzi iz rok in Spet smo se zbrali odrasli bralci III. osnovne šole Celje, da skupaj zaključimo že tretje poglavje v naši bralni zgodbi, v naši bralni znački za odrasle.
V torek, 19. maja, smo se na zaključni prireditvi bralne značke za starše, učitelje, stare starše in prijatelje zbrali vsi, ki smo v letošnjem šolskem letu osvojili bralno značko za odrasle. Sproščeno srečanje je bilo posvečeno besedam, pesmi in poeziji. Ne zastonj, saj je bila najbolj brana knjiga letos po izboru naših odraslih bralcev prav knjiga poezij, Ne bodi kot drugi Ferija Lainščka, z nami pa so bili gostje, ki jih besede in pesmi spremljajo vsak dan. Tokrat so prireditev popestrili člani Okteta 9, ki so nam s prečudovitim petjem polepšali zaključno dejanje 3. sezone bralne značke za odrasle na III. osnovni šoli Celje.
Le kaj bi brez besed, brez knjig. In tudi pesmi. Pesem nam lepša življenje, pa če je pisana ali zapeta. Marko Pavček pravi: »Pesem je, če si vesel in poješ vesele pesmi. Pesem je, če si žalosten in poješ žalostne pesmi. Pesem je, če si vesel in glasno zavriskaš, da te vsi slišijo. Pesem je, če se smejiš in se pesem smeje s teboj.« Veliko nasmehov so nam in vam v letošnjem šolskem letu privabile knjige. Takšne in drugačne: pustolovske, detektivske, fantazijske, erotične, pa še kakšne. Tudi na zaključni prireditvi jih ni manjkalo. Ugotavljali smo, da imajo tudi veliki pesniki, kot je bil Tone Pavček, težave z navdihom. Pesem se ne pojavi kar pred vrati, za pesem se je potrebno potruditi.
Kaj pa je pravzaprav poezija? Janez Menart je rekel, da je poezija bledi odblesk tistega, kar vsakdo čuti, a ne zna nihče povedati. Pesem je pogostoma le približno tisto, kar je hotel povedati pesnik. In to je tista magična moč, ki oživlja pravo poezijo, da na more zastareti. Poezija, ki ne zastari, ki je večna, pesmi, ki nam že od nekdaj božajo dušo, pojejo člani Okteta 9, ki so bili naši gostje. Zapeli so nam krasne pesmi, ki jih vsi poznamo, od slovenskih ljudskih, šansonov, dalmatinskih in angleških.
Če pravimo, da se vse manj pogovarjamo drug z drugim, smo dokazali, da še vedno redno posegamo po knjigah in o njih znamo tudi kaj povedati. Knjiga je vedno z nami, da jo vzamemo s police in z njo preživimo nekaj trenutkov. Ciril Zlobec na vprašanje, kaj je poezija, odgovarja. »Dvoje strasti: ljubezen in pesem. In kaj je ljubezen? Del odgovora je v mojih poezijah. In kaj je moja poezija? Del odgovora je v moji ljubezni. Samo del. Do poslednje skrivnosti poezije ne bom prodrl nikoli, kakor ne bom nikoli doumel poslednje tajne ljubezni.«
Poezija, sreča, nasmeh, pesem in ljubezen. Kako primerne besede za zaključek našega novega bralnega poglavja. Ponosni smo, da si znamo vzeti čas in sodelovati tudi pri »neobveznih« dejavnostih naše šole. Tako smo zgled drugim, zlasti pa svojim otrokom in našim učencem. V prireditvi smo neizmerno uživali, tako voditelja, Urška Sotler in Tadej Gregorc, kot (po odzivih sodeč) tudi naši spoštovani bralci, ki ste nas počastili z obiskom. Še posebej pa se zahvaljujemo našim gostom, članom Okteta 9, ki so naše druženje obogatili in ga spremenili v nepozabno izkušnjo. Spoštovani bralci, upam, da se srečamo spet naslednje leto, do takrat pa vam želim obilo nepozabnih zgodb in izbranih pesmi!
Knjižničarka Urška Sotler
