Katarina II. Aleksejeva, bolj znana kot Katarina Velika, je bila ruska cesarica in nemška princesa. Rusijo je povzdignila v velesilo in naredila je reforme na vseh področjih. Imela je 21 ljubimcev, nobenega pa ni ljubila. Imela je 2 otroka, sina Pavla in hčerko Ano.
Katarina Velika se je rodila 2. maja 1729 očetu Kristijanu Avgustu, knezu Anhalt-Zerbstski in materi Johani Elizabeti Holstein-Gottorpska, kot Sofija Avgusta Frederika von Anhalt-Zerbst-Dornburg. Bila je nemška princesa, zato se je pruski kralj Friderik II. na vse pritege trudil, da bi se 15-letna Sofija poročila s Petrom Fedorovičem. Ruska cesarica Elizabeta se je odločila, da bo Peter njen prestolonaslednik in da bo Sofija njegova žena. Sofija je sprejela rusko pravoslavno vero in se preimenovala v Katarino Aleksejevo Rusko. 1. septembra 1745, stara komaj 16 let, se je s Petrom poročila. V zakonu s Petrom ni bila srečna, saj je bil ta do nje nesramen in žaljiv. Imela je 21 ljubimcev, vsakega, ki se ga je naveličala, je odslovila in finančno poskrbela za njega.
Peter III. je leta 1962 postal ruski prestolonaslednik. Samo pol leta po kronanju je bil Peter ubit v zaroti. Ubil ga naj bi Katarinin ljubimec Gregorij Orlov. Peter je bil zelo slab voditelj, posmehoval se je veri in skušal rusko vojsko preoblikovati po pruskem vzoru. S tem pa si je pridobil veliko sovražnikov. Nasledila ga je 33-letna Katarina, ker ji niso mogli dokazati vpletenosti v umor.
Katarina II je bila oblastna, šarmantna, pametna, močna, državna, daljnovidna in dobra vladarica, zato so jo poimenovali Katarina Velika – najmodrejša mati države. Vladala je od 9. junija 1762 do 17. novembra 1796, ko je umrla za posledicami možganske kapi.
Katarina je spremenila notranjo politiko, spremenila je tudi zakone in se trudila, da se je Rusija bolj razvila. Razširila je Ruski imperij za 518.000 km2 ozemlja. V rusko-turških vojnah (1768–1774 in 1787–1792) je pridobila južni del Ukrajine, Krim in Gruzijo. Od leta 1788 do 1790 je bila v vojni s Švedsko, ko je podpisala sporazum za 20-letni mir.
Katarina Velika je spodbujala razvoj umetnosti, literature in izobrazbe. Slovela je kot zaščitnica znanosti in literature, skrbela je za širjenje pismenosti in razmah kulture. Bila je tudi dobra do kristjanov in jim omogočila širitev vere, postavitev cerkev.
Kljub temu, da Katarina ni ljubila moža, je imela sina Pavla in hčerko Ano. Predvideva se, da z enimi izmed ljubimcev. Hči Ana ji je umrla nekaj mesecev po rojstvu, kar jo je prizadelo. Zato jo je na prestolu nasledil sin Pavel Petrovič (1754–1801). Pavel je bil zelo hudoben in krvoločen vladar, podobno kot Peter. Po nekaj letih so Pavla zadušili. Nasledil ga je Katarinin vnuk Aleksander, ki ga je Katarina imela zelo rada.
Po Katarini so posneli kar nekaj filmov in uprizorili kar nekaj gledališčnih predstavah. Prav tako je napisanih veliko knjig o Katarini II. Veliki in o Petru III. Ruskem. Mnoge opisujejo njeno življenje z ljubimci.
Katarina Gabrovec, 7. b
VIRI:
KATARINA VELIKA. https://sl.wikipedia.org/wiki/Katarina_Velika (povzeto 31. 3. 2020)
KATARINA VELIKA IN ZANIMIVA DEJSTVA. https://www.ruscina.com/zanimivosti/rusi/katarina-velika/ (povzeto 31. 3. 2020)
Slika:
KATARINA II. ALEKSEJEVA. http://zgodovina.si/katarina-ii-aleksejevna-velika/ (povzeto 31. 3. 2020)
