CESARJEVA NOVA DOGODIVŠČINA

V davnih časih je za devetimi gorami stal mogočen grad. V njem je živel cesar, ki je silno rad jedel.

Nekega zgodnjega jutra, ko je cesar še spal, se je v njegovi spalnici zaslišal “tresk”. Njegova postelja se je zaradi njegove teže zlomila. Oba z ženo sta se zbudila na tleh. Sklenila sta, da je skrajni čas, da shujša.

Za cesarjevo namero so izvedeli trije sleparji, ki so ravno prišli v mesto. Dejali so, da znajo zmešati takšen  napoj, da hujšaš, a le, če veliko ješ. Cesar jim je plačal celo skrinjo zlatnikov, sleparji pa so mu dali namesto čudežnega napoja ničvredni zvarek iz sladkane vode. Naročili so mu, da mora to piti sedem dni, sedemkrat na dan, in zraven veliko jesti.

Cesar je bil navdušen. Sedem dni se je basal s hrano in pil čudežni napoj, a je bil iz dneva v dan debelejši. Zato je dal poklicati sleparje. Prepričali so ga, da ni natančno upošteval, da mora najprej popiti napoj in potem pojesti hrano. Spet jim je plačal skrinjo zlatnikov za nov napoj.

Zdaj je sedem dni delal tako, kot so mu naročili. Po dveh tednih ni več mogel vstati iz postelje. Spet je dal poklicati sleparje. Takrat so ga prepričali, da kuhar kuha premalo kalorično hrano. Cesar je kuharju zagrozil, da ga bo vrgel v ječo, če mu ne bo kuhal boljše hrane. Zato so kuharji po vsem mestu podložnikom pobrali zaloge hrane in zavladala je lakota.

Po treh tednih basanja s hrano je cesarju počil trebuh. Sleparji so iz mesta, kjer je vladala lakota, že pobegnili. Ljudje so končno prišli spet do hrane.

Neža Pogelšek, 6. b