AKTUALNO V KNJIŽNICI 2021/2022
DEVETOŠOLCI USTVARJALI ZA UČITELJE
Drevo mora v globino, da lahko zraste v nebo. (R. Kerševan)
Devetošolci so del svojega pouka namenili tudi ustvarjanju čudovitih obeskov – brošk za učitelje in druge delavce šole. Izrezali so jih iz balse, jih poslikali in spakirali v darilno embalažo. pri tem jim je pomagala knjižničarka Urška Sotler. Z veseljem so jih Predali vsem delavcem šole na valeti in veseli so, da so vsem obeski všeč.
Hvala, da ste nam pomagali rasti.
Devetošolci generacije 2021/2022
OB ZAKLJUČKU BRALNE ZNAČKE NAS JE OBISKAL PRIMOŽ SUHODOLČAN
Po dvoletnem premoru smo na III. OŠ Celje ob zaključku tekmovanja za bralno značko v četrtek, 9. junija spet gostili slovenskega kulturnega ustvarjalca. Po 14. letih nas je z obiskom spet razveselil pisatelj Primož Suhodolčan. Pisati je začel že pri dveh letih. Takrat je pogruntal, da svinčnik ni za to, da ga grizeš ali mečeš mami v glavo, ampak da lahko z njim nekaj napišeš. V osnovni šoli je redno objavljal v šolskem glasilu, veliko pa je k njegovem pisanju pripomoglo tudi veliko pisateljsko ime, ki ga je imel Primož kar doma. To je bil njegov oče Leopold Suhodolčan, eden najboljših slovenskih mladinskih pisateljev in začetnik gibanja bralna značka v Sloveniji. Zaradi prerane očetove smrti je bil Primož kmalu skoraj potisnjen v pisateljske vode, saj je nadaljeval očetove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter o Petru Nosu. O stvorih, takšnih in drugačnih, papigah, ki ne utihnejo in o njegovih nesrečah, ki se kar vrstijo, je pripovedoval bralcem od 2. do 9. razreda.
Danaja, 4. b: Ko smo se posedli v malo telovadnico, se je začela predstava. Pripovedovala je o medvedu, ki ni znal brati. Pripravili so jo učenci 3. b in je bila zelo zanimiva.
Brina, 4. b: Zgodba o papigi je bila tako zabavna, da nas Primož ob pripovedovanju skoraj spravil v jok. Vsi si želimo, da bi jih napisal še veliko. Ta prekrasna prireditev se mi bo za vedno vtisnila v spomin in mislim, da ostalim sošolcem tudi.
Dora, 4. b: Komaj je naš gost prevzel besedo, že je telovadnico napolnil smeh. Pripovedoval nam je namreč zgodbe iz svojega otroštva, ki ga je preživel ob svoji govoreči papigi. V takšnem veselem vzdušju je minila še ena prekrasne šolske ura. Nazadnje smo se vsi prerivali za avtograme. Vsa zahvala gre gospe knjižničarki Urški Sotler in gospodu Tadeju Gregorcu, da sta nam pripravila tako lepo druženje s pisateljem Primožem Suhodolčanom.
Ob koncu šolskega leta smo potrebovali prav to. Sproščeno druženje s pisateljem, ki nas je spravil v smeh. Zato smo se vrnili v razrede prepričani, da tudi drugo leto del svojega prostega časa namenimo knjigam in branju.
Bralci III. osnovne šole Celje
SAMO EN CVET, EN ČEŠNJEV CVET … 10 let bralne značke za odrasle na III. OŠ Celje
Samo en cvet, en češnjev cvet smo poimenovali zaključno prireditev bralne značke za odrasle, ki že 10 let poteka na III. OŠ Celje in združuje odrasle: učitelje, starše in prijatelje branja. Jubilejna 10. sezona bralne značke je potekala v znamenju 100. obletnice rojstva rojaka Karla Destovnika Kajuha, po domače Karlija. V ta namen so pri nas z svojimi likovnimi deli gostovali otroci iz vrtca v Karlijevem Šoštanju: pod mentorstvom Jasmine Stropnik in Ivice Naveršnik so slikali Karlija in njegova češnjeva drevesa. Prekrasna prireditev, ki sta jo že tradicionalno pripravila knjižničarka Urška Sotler in Tadej Gregorc, nas je spomnila, da Kajuh vseh svojih pesmi nikoli ni izpel. Samo slutimo lahko, koliko je v njegovih prsih ostalo gorkih čustev in neizgovorjenih besed. Ni še imel 22 let, ko je zapisal poslednji verz. Karli je bil človek z dušo pesnika, bil je pesnik, ki ni nikoli pozabil, da je človek, občutljiv za krivice. Ljubil je strastno in kričal obenem. Rasel je v času, ki ni bil naklonjen niti ljubezni niti poeziji. Mi, bralci 21. stoletja, Kajuha beremo kot ljubezenskega pesnika in ljubezni v njegovi poeziji smo dali glavno vlogo v tokratni prireditvi. Če je zgodba o našem velikem pesniku vedno malo otožna, pa je za veseli del prireditve poskrbela mlada kulturna moč, prav taka, kot je bila nekdaj Karlijeva. Ljubezen do glasbe, mladost in kultura – vse to je tisto, kar povezuje naše goste s Karlom Destovnikom Kajuhom. Gipsy kvintet je najmlajša glasbena zasedba na Gimnaziji Celje-Center. Gre za inštrumentalno zasedbo v sestavi violine, klarineta, kitare, kontrabasa in cajona. Zasedba je nastala v želji po igranju akustične glasbe z ‘gipsy’ prizvokom. Njen program sestavljajo priredbe klasične glasbe ter slovenskih in tujih popularnih skladb ter jo sestavljajo David Marinšek, David Polanc, Nika Kačičnik, Manca Maslo, njihov mentor pa je profesor glasbe Sašo Šonc. Prečudovito se je njihova inštrumentalna glasba prepletla s Kajuhovo poezijo in zanimivostmi o njegovem prekratkem življenju. Prireditev smo zaključili s podelitvijo priznanj in drobnih darilc naših prostovoljcev pod mentorstvom Darje Bastl, ki jih vedno izdelamo v želji, da večer še dolgo ostane v spominu. In tudi s tokratnim ne bo nič drugače. Volja do življenja je tisto, kar lahko od Kajuha prevzamemo, če pa nam delajo družbo še isto misleči ljubitelji branja in knjige, je vera v boljši svet zagotovljena. Zato, dobrodošli v 11. sezoni bralne značke na III. OŠ Celje!
»Kadar pa sneg bo po poljih skopnel,
takrat bo vsak izmed nas zaživel,
srečen bo takrat, da še živimo!
Knjižničarka Urška Sotler
PRIREDITEV ZA ZLATE BRALCE 2022
V četrtek, 26. maja, je v Mladinskem centru Celje potekala tradicionalna prireditev za letošnje zlate bralce v organizaciji Osnovne šole Frana Kranjca Celje. Prireditev je poudarila pomen branja za sedanji in bodoče rodove ter čestitala vsem letošnjim zlatim bralcem, ki jih je bilo v celjskih osnovnih šolah 150. Gostja na prireditvi je bila pesnica in pisateljica iz Celja Bina Štampe Žmavc, ki je zlatim bralcem zaželela, da se ne ustavijo pri druženju s knjigo, ampak ji namenjajo čas in ljubezen še naprej, kamor jih bo ponesla pot. Njeno pesniško zbirko Drobne pesmi so učenci prejeli v dar, prav tako pa tudi knjigo pisatelja Damjana Šinigoja Kjer veter spi. Čestitamo vsem zlatim bralcem, najbolj pa seveda zlatim bralcem naše šole, ki so letos:
Mia Jenček
Zara Kregar
Tara Ema Žnidar
Tara Čater
Miha Grasselli
Juš Krajnc Bremec
Maša Lovrek
Alena Marčič
Neža Pogelšek
Klara Roudi
Liza Zorko
Zoja Bratina
Lana Rodič
Čestitamo!
ITALIJANSKA URICA V ŠOLSKI KNJIŽNICI
Italija je dom dobre hrane, znanih stavb, super hitrih avtomobilov in navdih za junake iz risanke Ninja želve, ste to vedeli? Približno 2000 let nazaj je bil Rim center Rimskega cesarstva. Rimljani so izumili mnogo stvari, ki jih uporabljamo še danes, na primer beton, knjige in celo centralno ogrevanje. Gradili so neverjetne, dolge ravne ceste in najlepše stavbe, hi si jih lahko ogledamo še danes. Ena izmed njih je Kolosej v Rimu. Ogromen stadion niso uporabljali za koncerte in nogometne tekme, ampak so Rimljani tu spremljali strašne dvoboje med ljudmi, ki so se imenovali gladiatorji. Gladiatorji so se včasih borili eden proti drugemu, včasih proti kriminalcem, včasih pa tudi proti divjim zverem, kot so levi. Vse to in še več so izvedeli naši prvošolci na italijanski urici v šolski knjižnici. Knjižničarka Urška Sotler jim je najprej pripovedovala o Italiji, nato pa prebrala knjigo Miški na luni, ki jo je napisala italijanska pisateljica Lucia Scuderi. Preden so se prvošolci odpravili v razrede, so ustvarili prikupne miške knjižna kazala, ki jih bodo spominjale na Italijo, ki smo jo letos preučevali v projektu Evropska vas.
Knjižničarka Urška Sotler
PRAZNOVALI SMO 50 LET PIKIJA JAKOBA
Piki Jakob Kajetana Koviča je knjižni junak, ki ga pozna malone vsak otrok ali odrasel. Piki Jakob je prav poseben medved. Ne stanuje v gozdu, ne v živalskem vrtu, ne v cirkusu, ne v trgovini. Živi v bloku, v četrtem nadstropju, na polici za igrače. Ime mu je Piki, ampak ne zato, ker je pikast. Tako mu je pač ime. Ni namreč vsakdo belec, ki se piše Belec in tudi vode na pije vsakdo, ki se piše Vodopivec. Tako je Pikiju ime Piki. Piki hodi v medvedjo šolo in je nadvse pameten. Pravi, da je bil nekoč v Parizu in da tam vse medvede kličejo Žužu. Mi mu seveda verjamemo, saj Piki nikoli ne laže. Rad ima francosko solato in rad bi se odpravil na severni tečaj na obisk k tamkajšnjim živalim.
Piki Jakob je prvič izšel v knjigi leta 1972, tako da letos praznuje častitljivih 50 let. Kot se za rojstni dan spodobi, smo mu pripravili pravo praznovanje, z dvonadstropno torto, s pesmijo Vse najboljše in z darili. Najprej ga sicer nismo našli in je skoraj morala posredovati policija, potem pa se je le prikazal. Zelo smo ga bili veseli, saj nam je povedal marsikaj zanimivega in tudi smešnega, da smo se ob njegovem pripovedovanju nasmejali. S težkim srcem smo se od njega poslovili in mu zaklicali Na svidenje še kdaj, mogoče takrat, ko bo praznoval 60. rojstni dan.
Prireditev sta pripravila knjižničarka Urška Sotler in Tadej Gregorc ob pomoči Mladinske knjige, ki nam je prijazno odstopila kostum Pikija Jakoba, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Knjižničarka Urška Sotler
PRAVLJIČNO-USTVARJALNE URICE OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE
Člani skupnosti učencev III. OŠ Celje so na aprilski seji dali pobudo, da svetovni dan knjige letos na naši šoli praznujemo kar cel teden. V sodelovanju s šolsko knjižnico in knjižničarko, gospo Urško Sotler, so učenci od 5. do 8. razreda pomagali pri pripravi pravljično-ustvarjalnih uric za mlajše učence. Od torka, 19. 4. 2022, do petka, 22. 4. 2022, so se tako v popoldanskem času starejši učenci družili z mlajšimi in jim prebirali pravljice. Skupaj so v vesoljski ladji potovali k Meti in Binetu, spoznali so recept za popoln rojstni dan, se družili s sitnimi sitnobami, ki so medvedu kalile mir ter skušali rešiti prepir med veveričkama Cirilom in Metodom. Po druženju s slikanico so starejši učenci mlajše vodili in pomagali pri izdelavi izdelkov. V času skupnih druženj so izdelali knjižna kazala, obeske za ključe, lončke za pisala ter okrasili prve črke svojih imen.
Posebno pohvalo si zaslužijo mentorji Lana Vidic in Ela Dolenc iz 5. b, Ana Marinšek in Zara Lukman iz 6. a, Luka Meh Urbanček, Ena Burnik, Ajda Pogelšek in Brina Bošnjak iz 7. b ter Nikita Šumiga Kolarič, Zala Petek, Brina Košec in Zara Memić iz 8. a, ki so z angažiranostjo in predanostjo navdušile mlade bralce.
Zadovoljstvo ob druženju je bilo obojestransko, v kar se lahko prepričate z ogledom fotografij naših druženj v galeriji.
Mentorici: Anita Šmid in Urška Sotler
IZDELALI SMO POŠEVNI STOLP IZ PISE
Eno izmed svetovno znanih italijanskih mest je Pisa, kjer stoji znameniti poševni stolp, ki je ena najbolj prepoznavnih stavb na svetu in eden od simbolov Italije. Objekt so zgradili, da bi se oblastniki bahali s svojimi plenilskimi uspehi. Stolp v Pisi je danes eden najbolj fotografiranih in fotogeničnih arhitekturnih objektov na svetu. Ime Pisa izhaja iz grške besede paludoso (v prevodu močvirnata zemlja), takratni arhitekti pa pri gradnji tega srednjeveškega stolpa niso upoštevali mehkega zemljišča, ki bi zahtevalo precej močnejše temelje. Že kmalu po začetku gradnje se je začel nagibati, potem ko se je na eni strani začel ugrezati, a je bilo prepozno, da bi popravili temelje. Ko so ga skušali poravnati, se je nagnil v drugo stran, sčasoma pa se je zaradi teže vrnil v prvotno smer gibanja. Več kot sedemsto let stara gradnja je konservatorjem vrsto let povzročala sive lase, a jim je naposled uspelo utrditi in dvigniti teren pod temelji. Danes je stolp v Pisi nagnjen ”le” še 3,97 metra. Od leta 1987 je del Unescove svetovne dediščine. V okviru projekta Evropska vas, kjer letos preučujemo Italijo, smo se na tehniškem dnevu odločili, da izdelamo poševni stolp v Pisi, ki je visok kar 150 cm in so ga izdelale učenke 9. b s pomočjo knjižničarke Urške Sotler.
100 LET ROJSTVA PISATELJICE ELE PEROCI
Le kakšno bi bilo naše otroštvo brez Muce Copatarice? Muca Copatarica že 65 let otrokom šiva copate, 11. februarja pa bi 100. rojstni dan praznovala njena avtorica, Ela Peroci. Rodila se je 11. februarja 1922 v Rogaški Slatini z imenom Gabrijela Marija Hrga, danes pa je vsem znana kot Ela Peroci. Bila je pisateljica, učiteljica, novinarka. Vsi mi smo odraščali ob znameniti Muci Copatarici, druge znane pravljice izpod njenega peresa pa so še Moj dežnik je lahko balon, Hišica iz kock, Stara hiša številka 3, zbirka pravljic Za lahko noč, Povestice Tik-tak in druge.
O svojih pravljicah je Ela Peroci nekoč dejala: “Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.”
Obletnico rojstva Ele Peroci smo obeležili tudi na naši šoli. Učenci 1. b, 2. a, 3. a in interesne dejavnosti Pravljična ustvarjalnica so prebirali njene pravljice Muca Copatarica, Moj dežnik je lahko balon, Stara hiša številka 3 ter kratke zgodbe iz zbirke Za lahko noč, nato pa jih pri likovni umetnosti poustvarili. Najbolj fotogenična je seveda Muca Copatarica, a tudi Jelka iz zgodbe Moj dežnik je lahko balon na zaostaja. Z rumenim balonom šviga po deželi Klobučariji in vabimo vas, da se ji pridružite tudi vi tako, da si ogledate razstavo nastalih likovnih izdelkov. Ne manjkajo niti copatki, ki so jih vzorno izdelali drugošolci, a sprašujemo se, kje so njihovi pari? Le kaj bi na to rekla Muca Copatarica? Ta je dobila pravo pravcato belo hiško z rdečo streho, v kateri lahko popravlja copatke.
Vabimo vas, da si ogledate razstavo v 2. nadstropju šole in se tako za hipec vrnete v mladost, ki jo je prav gotovo zaznamovala tudi Ela Peroci s svojimi pravljicami.
TEDEN PISANJA Z ROKO 2022
Teden pisanja z roko organizira Društvo Radi pišemo z roko v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za šolstvo RS in uspešnimi slovenskimi podjetji. V letu 2022 je Teden pisanja z roko potekal že sedmič. Tudi na naši šoli se vključujemo v to vseslovensko akcijo s šolskim projektom Teden pisanja z roko. Namen Tedna je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi ter vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko. Če bomo pisali z roko, bomo ohranili to fino motorično spretnost, ki je pomembna za mlajše in starejše generacije. In kaj smo počeli na III. OŠ Celje ob tednu pisanja z roko? Kar 2/3 (348 učencev) oddelkov se je pridružilo pisanju z roko na tak ali drugačen način, česar smo izjemno veseli. Razstava, ki smo jo ob zaključku projekta pripravili, priča o izjemnem delu mentorjev, ki so uspeli motivirati svoje učence, da se potrudijo in opravijo izjemno delo izven strogih okvirov rednega pouka.
Odločili smo se, da v tednu s pisanjem zbiramo tudi stare zvezke za recepte in stare šolske zvezke, ki so jih v šolo prinašali učenci, mi vsi pa smo si lahko na razstavi ogledali, kako pomemben poudarek so dajali v šoli v preteklosti lepopisju in kako lične zvezke so imele naše babice in prababice.
V podaljšanem bivanju v 5. razredu (Bernarda Jeraj) so si za teden pisanja z roko učenci želeli izdelati inicialko in pri tem sodelovali s 1. a. Nastale so inicialke v obliki sestavljanke.
V 1. b (Helena Brezovnik) spoznavajo kulturne ustanove v Celju. Odločili so se, da izdelajo razglednice na to tematiko. Razglednice nameravajo poslati drugošolcem Osnovne šole Maksa Pečarja Ljubljana- Črnuče, s katerimi si skozi šolsko leto dopisujejo. Na razglednice so narisali različne kulturne ustanove Celja, v sporočilu pa so jim zaželeli lepe pozdrave iz Celja.
Drugošolci (Julija Kramer, Anita Šmid) so se prelevili v srednjeveške pisarje. Obiskali so šolsko knjižnico, kjer so izvedeli, kako je nastala prva pisava. Svoja imena so nato zapisali z vnaprej pripravljenimi inicialkami, ki so jih še dodatno okrasili in pobarvali. 2. b se je posvetil pisanju z roko tudi v oddelku OPB (Peter Čanji), kjer so razmišljali, kaj jim pomenijo besede domovina, ljubezen in mama.
O sreči pa so razmišljali v 3. b (Urška Sotler) in svoja razmišljanja so zapisali na mavrice, ki so jih sami izdelali. V oddelku OPB (Tadej Gregorc) pa so se pogovarjali o bontonu na spletu in pisanje z roko povezali s projektom Pogum. Spletna pravila so zapisali v obliki prav izvirnega miselnega vzorca – računalnika in USB ključi.
V 4.b (Nadja Robnik) so vsi učenci že v začetku šolskega leta ustvarjali pesmice z naslovom Ne bom. Napisane pesmi so želeli zapisati z roko in biti ustvarjalni še pri zapisovanju. Svoje pesmi so zapisali na starinski papir ter sami izdelali še inicialko. O mamah in mamam pa so pisali učenci 4. c (Ema Kuhar). Pri uri slovenščine so pisali kratke verze in misli o mamah in jih s svojo najlepšo pisavo prenesli na risalni list ter zapise olepšali z barvitimi regratovimi lučkami.
Učenci 5.a (Nevenka Dečman) so zapisali verze Toneta Pavčka in jih likovno opremili in okrasili. Nastali so unikatni odtisi naših rok, okrašeni z barvami in vzorčki. Čas med delom od doma so učenci 5. b (Andreja Cvelfer) zelo dobro izkoristili. V miru so se lahko posvetili učenju kaligrafske pisave unciale, ki so jo dobro zvadili, po prihodu v šolo pa so z njo zapisali pregovore ter jih okrasili z inicialko in ornamenti.
Učenci 6.a so pri likovni umetnosti (Katarina Kurnik) pisali z roko tako, da so pri tem narisali s pisanjem avtoportrete. Pisane besede so uporabili kot risarski primarni element- črto. V 6. b (Anamarija Lah Šuster) so učenci pri domačem branju obravnavali knjigo Bratovščina Sinjega galeba Toneta Seliškarja. Učenci so v imenu otrok na ladji pisali staršem domov, da jih ne bi skrbelo zanje, saj so odšli brez slovesa. V 6. c (Urška Sotler) so učenci izbrano pesem ali del pesmi slovenskega pesnika s svojo najlepšo možno pisavo zapisali na akvarelni karton, nato pa zapisano še okrasili.
V 7. a (Anamarija Lah Šuster) so pri domačem branju obravnavali Solzice Prežihovega Voranca. Poglobili so se v zgodbo Prvo pismo, kjer je Voranc v imenu družine pisal svojemu bratu v Celovcu. Učenci so o dogajanju v šoli pisali svojim sošolcem, ki so bili tisti trenutek doma. V tednu pisanja z roko so sedmošolci pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane (Špela Ude) zapisali v svoje kuharske knjige recept za vročo čokolado, ki so jo isti dan pripravili in se tako med pisanjem tudi posladkali.
Učenci 8. b (Marinka Špan) so pri razredni uri poiskali in z roko zapisali kratko misel o uspehu v življenju, ki so jo poiskali na spletu ali jo sestavili sami.
Z italijanskimi pregovori v slovenščini in italijanščini so se dotaknili še enega projekta, ki na šoli poteka že vrsto let. To je projekt Evropska vas, kjer v letošnjem šolskem letu preučujejo Italijo. Tako so učenci 6. c in 9. b (Urška Sotler) iskali po spletu italijanske pregovore, nato pa jih lepo zapisali na knjižna kazala s podobo znamenitega Ostržka Carla Collodija.
Tudi pri interesni dejavnosti Pravljična ustvarjalnica (Urška Sotler) so se udeležili tedna pisanja z roko. Izdelali so sliko s svojim imenom, ki jo je poleg barvitosti krasil tudi napis, kako sami sebe vidijo. Tako se v pravljični ustvarjalnici srečujejo glasbenik, plesalka, plezalec in kar nekaj ustvarjalcev!
Ob zaključku tedna pisanja z roko smo na šolskem hodniku pripravili obsežno razstavo, ki privablja mimoidoče učence in učitelje. S svojo privlačnostjo in barvitostjo spodbuja k pisanju z roko in nagovarja, da se naslednje leto pridruži tednu pisanja z roko še več učencev.
Vodja projekta: Urška Sotler
MUCA COPATARICA NA KNJIŽNIH KAZALIH ZA UČENCE NA PORTUGALSKEM
Tudi v 3. a smo se odločili, da letos sodelujemo pri mednarodni izmenjavi knjižnih kazal. Po lanskih Lipicancih, ki so nam še vedno zelo ljubi in so odpotovali na Poljsko, smo letos razmišljali, kaj bi ustvarili ter se odločili za »našo« Muco Copatarico, ki bo odpotovala na Portugalsko. Zgodbo o njej vsi dobro poznamo, zato smo se lotili dela. Potrebno je bilo kar nekaj natančnega rezanja in barvanja, a na koncu smo bili nad našimi Mucami Copataricami vsi navdušeni. Spet lahko rečemo, da jih bomo zelo težko dali iz rok, a upamo, da bodo učencem na Portugalskem tako všeč, kot so nam.
3. a z učiteljico Darjo Bastl
PIKI JAKOB NA KNJIŽNIH KAZALIH ZA IZMENJAVO KNJIŽNIH KAZAL
A poznate Pikija Jakoba? Seveda, kdo ga pa ne pozna? To je tisti prikupni medvedek, o katerem je pisal zgodbe pisatelj Kajetan Kovič . Knjiga o Pikiju Jakobu je prvič izšla leta 1972, torej bo letos Piki Jakob star celih 50 let! Ta plišasti medvedek živi pri učitelju (majhnemu dečku) in njegovi družini. Ravnatelj, ki je pravzaprav učiteljev oče, opisuje različne prigode, ki jih doživljata medvedek in njegov lastnik. Tudi mi smo z veseljem poslušali vsak poglavja iz knjige, ki nam jih je brala naša učiteljica, nato pa so Pikiji Jakobi »skočili« še na knjižna kazala, ki bodo odpotovala k našim vrstnikom iz Logatca. Kar težko smo se ločili od naših kazal, a verjamemo, da bo Pikijem Jakobom pri novih lastnikih lepo.
Učenci 2. a z učiteljico Julijo Kramer
TEDEN PISANJA Z ROKO 2022 – POVABILO
POŠASTNA KNJIŽNA KAZALA IZ 4. C
Tudi učenci 4. c smo se v tem šolskem letu priključili nacionalni izmenjavi knjižnih kazal. V četrtek, 14. 10. 2021 smo skupaj s knjižničarko Urško Sotler izdelovali pošastna knjižna kazala. Pri pouku književnosti smo najprej prebrali odlomek iz knjige Silvia Neuendorfa Niko nosorog pa že ni pošast in nekaj “strašnih” zgodbic iz knjige Uroša Hrovata Hrupožer. Na to “strašno” tematiko so nastala zanimiva knjižna kazala. Pri delu smo res uživali, saj smo imeli dovoljenje biti strašno strašni. Pa čeprav le preko knjižnih kazal, ki smo jih težko dali iz rok. Zdaj nestrpno pričakujemo, da vidimo, kakšna bodo knjižna kazala naših sovrstnikov iz Logatca. Bodo tudi tista strašna?
Učenci 4. c z razredničarko Emo Kuhar
SREČNO 2022!
Z ANDERSENOM V PRAZNIČNE DNI
December je čaroben čas. To je čas veselja, upanja, praznovanja in vere v lepšo prihodnost. Predpraznični čas je bil odlična priložnost za povabilo četrtošolcev v šolsko knjižnico. Le-ta je zažarela v praznični okrasitvi, gorele so lučke, igrala je božična glasba, vonj po božičnem čaju pa je preplavil četrtošolce, ki so z eno nogo že nestrpno pogledovali pod smrečico, ali so dobri možje kaj pustili za njih. Posedli so se po tleh in z zanimanjem prisluhnili čudovitem popotovanju Hansa Christiana Andersena. »Najlepša pravljica je življenje samo«, je nekoč dejal Hans Christian Andersen, kralj pravljic, tisti pravljičar, ki se je s pravljicami učil leteti. In kdor piše pravljice, zna po malem tudi čarati. Leteči kovček, Andersenov zvesti leteči kovček, ki ga je spremljal na vseh potovanjih, je čaroben kovček. Z vsako knjigo, ki jo odpremo, z vsako pravljico, ki ji prisluhnemo, se švist – odpre in nas popelje v drug svet. Svet, v katerem se dogajajo same čudovite stvari. Pravljica Andersenovega življenja pravi, da je nekje ljubi bog, ki poskrbi, da je na koncu vse lepo in prav.
Dragi četrtošolci, v letu 2022 vam želim, da poletite in da se vam izpolnijo same čudovite želje.
Vaša knjižničarka Urška Sotler
USTVARJAMO ZA TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Tako kot vsako leto, je tudi letos potekal na naši šoli tradicionalni slovenski zajtrk. Da bi učence spomnili na to, smo se v 2. a odločili, da pripravimo plakat in čebelice ter jih razstavimo na šolskem hodniku. Tako se bo lahko vsak, ki bo šel mimo, spomnil, da se bliža tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz domačega kruha, masla in medu ter mleka in jabolka. Ker je bila naša učiteljica odsotna, nam je pri ustvarjanju pomagala knjižničarka Urška Sotler. Izdelali smo čebelice iz tulcev ter narisali sliko za panjsko končnico. Vse skupaj je krasilo hodnik in zdaj lepša našo učilnico.
2. a
TEHNIŠKI DAN ZA BAZAR V ŠOLSKI KNJIŽNICI – 9. b
Tudi v šolski knjižnici se je letos mudilo veliko devetošolcev, ki so poprijeli za delo in ustvarjali izdelke za dobrodelni bazar. To so bili učenci 9. b z razrednikom Tomom Golobom, ki je povabil k sodelovanju knjižničarko Urško Sotler, ta pa se je z veseljem odzvala povabilu. Učenci so izdelali tri izdelke. Tiskali so na papirnate vrečke in tako ustvarili darilne vrečke za darila ob božiču. Izdelovali so čestitke iz ostankov džinsa, ki so ga izrezali v obliki smrečice, dodali nekaj snežink, trak in napis srečno ter tako ustvarili unikatne voščilnice. Največji izziv pa je za učenke predstavljalo šivanje okrasnih blazin sovic, ki so jih izdelale povsem same. Prvič so uporabljale šivalni stroj in po mnenju vseh jim je šlo odlično od rok. Vse izdelke od prvega do zadnjega smo na bazarju tudi zamenjali za prostovoljne prispevke, zato smo lahko upravičeno ponosni.
KNJIŽNA KAZALA V OBLIKI PANJSKIH KONČNIC V 4. B
Tudi v tem šolskem letu naša šola sodeluje v slovenski izmenjavi knjižnih kazal. Poslali jih bomo v osnovno šolo v Logatec, mi pa smo si s pomočjo učiteljice zamislili, da bi izdelali knjižna kazala v obliki slovenske posebnosti, panjskih končnic. In kako smo jih izdelali? Najprej smo se pogovorili, kaj vse so v preteklosti ljudje slikali na panjske končnice. Ogledali smo si nekaj primerov panjskih končnic, potem pa si je vsak zamislil, kako bo izgledala njegova panjska končnica ter narisal osnutek na papir. Nato smo skico prerisali na trši papir ter se odločili, katere barve bomo uporabili. Ko so bile barve določene, smo najprej začeli barvati temnejše površine, nato svetlejše in nazadnje še ozadje. Naslednji dan, ko se je barva posušila, smo vse like na risbi obrobili s črnim flumastrom. Tako so nastale zanimive panjske končnice, ki jih bomo poslali v šolo v Logatec. Upam, da bodo našim vrstnikom všeč.
Danaja Vlahinić, 4. b
KURENTI NA KNJIŽNIH KAZALIH ZA UČENCE V KANADI
Pustni čas v Sloveniji je vesel, šegav in pester. V številnih krajih in mestih potekajo pustne prireditve in povorke, v katerih se najdejo tako tradicionalni pustni liki kot moderne maske. Kurenti so eni najbolj prepoznavnih slovenskih pustnih likov. Srečali jih boste predvsem na Ptuju in okolici, Dravskem polju, pa tudi v Halozah in Slovenskih goricah. Prepoznali jih boste po značilni opravi, imenovani kurentija. Sestavljajo jo kapa, obleka iz ovčje kože, zelene ali rdeče dokolenke, zvonci, ki so navezani na verigo okoli pasu, ter ježevka. Na verigo ali ježevko so privezani robci, ki jih kurenti dobijo od žensk.
V 5. b smo se letos pridružili mednarodni izmenjavi knjižnih kazal in za učence v Kanadi smo želeli izdelati nekaj tradicionalno slovenskega. Gospa Cvelfer se je domislila kurenta, zato smo jih z veseljem izdelali. Pomagala nam je knjižničarka Urška Sotler, ki je pripravila vzorec, mi pa smo kurente v obliki knjižnih kazal izdelali iz listov stare slovenske knjige, barvnih papirjev, krep papirja. Tako so nastali simpatični kurenti, ki bi jih zlahka zadržali kar zase.
Pri angleščini smo se s pomočjo gospe Slapnik sprehodili po spletni strani šole iz Vancouvra v Kanadi in spoznali šolo, njene učence, način šolanja in pogoje, v katerih se šolajo. Izvedeli smo res veliko novega. Svojim vrstnikom v Kanadi smo napisali pisma ter jim povedali veliko o sebi, Sloveniji in naši šoli. Upamo, da jim bo naša pošiljka všeč, mi pa že nestrpno pričakujemo kazala iz Kanade.
Učenci 5. b
ČEBELJI PANJI NA KNJIŽNIH KAZALIH ZA UČENCE V KANADI
Tudi učenci 5. a smo se letos prijavili na mednarodno izmenjavo knjižnih kazal. Izvedeli smo, da bomo svoja kazala poslali učencem v Kanado, zato smo se z veseljem lotili dela. Pri delu smo sodelovali s knjižničarko Urško Sotler. Izbrali smo si temo čebeljega panja, saj je kranjska sivka slovenska posebnost, ki je prav gotovo v Kanadi ne poznajo. Za začetek smo na papir narisali panj. Izrezali smo ga in prerisali na trši papir. Sledil je najzabavnejši del ustvarjanja. Z mehko gobico smo panj pobarvali v rumenih in oranžnih barvah. Čebele smo izrezali iz rumenega papirja in jim s črnim flumastrom dodali značilne črte. Seveda pa nismo pozabili na krila. Rjav papir je panju služil kot majhen vhod. Za piko na i pa je naša knjižničarka zadaj prilepila rumeno elastiko, da se bo panj odlično oprijel knjige. Izdelek je bil tako končan, mi pa smo se pri tem zelo zabavali. Izdelki so nam bili res všeč. S tem pa delo za izmenjavo kazalk ni bilo končano. Pri angleščini smo pod vodstvom gospe Slapnik delo nadaljevali. Pobrskali smo po spletni strani privatne šole iz Vancouvra v Kanadi in se čudili marsičemu. Spoznali smo njihov način dela in pogoje, v katerih se šolajo. Napisali smo skupno pismo učencem ter jim poslali veliko informacij o naši šoli in Sloveniji. Upamo, da jim bodo kazala in naša pisma všeč.
Tinkara Ban, 5. a
KULTURNI DAN ZA ŠESTOŠOLCE: ALMA KARLIN IN EVROPSKI DAN JEZIKOV
Na šoli smo se odločili, da letos na svojevrsten način obeležimo evropski dan jezikov. S šestošolci smo priredili kulturni dan, ki smo ga posvetili imenitni Celjanki Almi Karlin. V njenem svetovljanstvu in izvrstnem poznavanju jezikov smo našli poseben izziv – pomešati različne aktivnosti in jih uspešno vplesti v doživetja poln dan. Resnično menimo, da nam je uspelo.
Učenci so izvajali aktivnosti po točno določenem urniku; vsaka ura za eno aktivnost. S seboj so prinesli knjige za bralno uro, pisala in zvezek za slovenščino. Še posebej jim je bilo všeč, da so lahko na kulturni dan izjemoma s sabo prinesli tudi telefone. Uporabili so jih za koristen namen: iskanje po spletnih slovarjih in COBISSU, saj kot sodelujoča šola pri projektu POGUM dajemo še poseben poudarek digitalni pismenosti.
Nabor aktivnosti je bil res pester:
Po Almini poti
K sodelovanju smo povabili turistično vodnico Uršo Sreš, ki je učence popeljala po Almini poti ter jih seznanila z najpomembnejšimi poudarki iz njenega življenja.
Pogovor o Almi Karlin
Po vrnitvi v šolo so imeli učenci z razredničarkami – slavistkami razgovor o Almi. Izpolnili so učni list, poslušali posnetke o Almi ter se pogovorili o zanimivem življenju slovite Celjanke.
Evropski dan jezikov
Obeležili smo tudi ta dan. V sodelovanju s knjižnico so učenci izdelovali slovarje. Vsak razred je oblikoval svoj slovar: v obliki listov na drevesu (6. a), knjižnih kazalk z Almino Eriko (6. b) in oznak na zemljevidu (6. c). Izbrane besede so prevajali v jezike, ki jih je Alma govorila: angleško, nemško, francosko, dansko, norveško, rusko, špansko, japonsko in kitajsko.
Evropski dan jezikov in Cobiss
Učenci posameznega razreda so v računalnici pod vodstvom Urške Sotler spoznali program Cobiss in postali aktivni člani njegove mreže.
Bralna ura
Za konec pestrega dne je sledila še bralna ura: učenci so brali knjige po svoji izbiri v poljubnem jeziku.
Ob koncu kulturnega dne je nastala bogata razstava v 1. nadstropju šole in vabimo vas, da si jo ogledate!
NOČ V KNJIŽNICI 2021: Pravljice Julie Donaldson, da o Zverjascu sploh ne govorimo
V petek, 1. 10., smo se učenci 3. a zbrali na Noči v knjižnici. Ob prihodu na šolsko dvorišče sta nas pričakali gospa Darja, gospa Urška in Zverjasec. Okrepčali smo se z Zverjaščevim napojem. Zakaj Zverjaščevim? Zato, ker je bila tema tokratne Noči v knjižnici Julia Donaldson, angleška pisateljica, in njeni junaki. Zverjasec, Zverjašček, mala miška, čarovnica, poulični mucek, Lini in Lazi, Zog, polž na potepu, cestni ropar podgana in še mnogi drugi so nam delali družbo na Noči v knjižnici. Poslovili smo se od staršev ter se odpravili dogodivščinam naproti. Na začetku smo si uredili malo telovadnico za spanje. Prva delavnica je bila bralna, saj smo v parih prebirali knjige Julie Donaldson in tako bolje spoznali njene pravljice. Sledili sta ustvarjalna in kuharska delavnica. Na ustvarjalni delavnici smo izdelali Zverjaščeve lončke za pisala, na kuharski delavnici pa smo si pripravili večerjo, vsak svojo pico. Po večerji smo se odpravili v mesto na pravi lov za zaklad. Z lučkami smo hodili po Celju in se s pomočjo sedmih namigov približevali skritemu zakladu. Ta je bil zakopan v mestnem parku, v njem pa so bile lizike, s katerimi smo se posladkali pred filmskim večerom, ki je sledil. Ogledali smo si risanke Bi se gnetli na tej metli in Palčič. Skoraj ena ponoči je bila ura, ko smo smuknili v spalne vreče in v hipu zaspali.
Program se je nadaljeval v soboto ob 7. uri zjutraj, ko smo si pospravili stvari in se uredili. Po odličnem zajtrku je sledila še ena delavnica, kjer si je vsak izdelal Zverjaščevo krono. In že je bila ura 9.30, ko so nas pričakali starši, sledila je podelitev priznanj in veliko prehitro se je naša Noč v knjižnici končala. Polni lepih vtisov smo odšli domov.
In kaj smo povedali o Noči v knjižnici? Titan: »Noč v knjižnici mi je bila zelo všeč. Če bi bilo mogoče, bi takšno noč ponovil vsaj desetkrat v šolskem letu.« Urban: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo delali Zverjaščeve krone in lončke za pisala. Hvala za super dogodivščino, gospa Darja in gospa Urška!« Dalila: »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli iskat skriti zaklad. Ker je bila tema, smo svetili s svetilkami. Prvič sem prespala v šoli in to je bila zelo posebna dogodivščina. Zelo sem se zabavala.«
Učenci 3. a z gospo Darjo in gospo Urško
TEHNIŠKI DAN ZA ŠESTOŠOLCE: PAPIR
Ali veš, da 1 tona recikliranega papirja reši 17 majhnih ali dve veliki drevesi?
Veš, da povprečen Slovenec na leto porabi 185 kg papirja, kar je manj od evropskega povprečja?
Veš, da povprečni spletni uporabnik na dan natisne 28 strani?
Veš, da je nekatere vrste papirja mogoče predelati celo do sedemkrat?
Na tehniškem dnevu z naslovom Papir so šestošolci podrobneje spoznali papir in njegovo praktično uporabo v vsakdanjem življenju. Udeležili so se treh delavnic in ena je potekala tudi v šolski knjižnici. Učenci so pričeli z izdelovanjem herbarija, ki ga morajo vsi učenci pri pouku naravoslovja izdelati v 6. razredu. Izdelali so naslovnico za herbarij: sami so pobarvali in izrezali cvetlice in liste, napisali naslov in svoje podatke ter vse skupaj postavili na naslovnico ter obe platnici zvezali z vrvico.
Vse skupaj smo razstavili v pritličju šole, saj so nastale res krasne naslovnice herbarijev. Vabljeni, da si razstavo ogledate!
PRVOŠOLCI PRVIČ V ŠOLSKI KNJIŽNICI
17.septembra obeležujemo dan zlatih knjig. Na ta dan se je rodil in 80 let kasneje tudi umrl znan slovenski pisatelj France Bevk, ki je dejal, da je “dobra knjiga – zlata knjiga”. S 17. septembrom se vsako leto začne branje za bralno značko, ki se uradno zaključi 2. aprila, ob svetovnem dnevu knjig za otroke. Branje za bralno značko je vsesplošno slovensko kulturno gibanje in prostovoljna dejavnost, ki učence spodbuja k branju in dviga njihovo bralno kulturo. Osnovni cilj branja za bralno značko je vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje.
Tudi naše prvošolce smo ob dnevu zlatih knjig povabili v šolsko knjižnico. A glej ga zlomka, tam jih ni pričakala knjižničarka, ampak volk! Pa niso bili nič prestrašeni, ti prvošolci. Ugotovili so, da le niso vsi volkovi v pravljicah strašni in neprijazni, ampak se najdejo tudi taki, čisto prijazni. Volk je bil sicer precej sit od jutranjega zajtrka (očitno je pohrustal ubogo knjižničarko) in precej brez glasu, ampak je otrokom vseeno uspel prebrati knjigo Tiho, tukaj beremo. Učencem je poleg darilnih knjig Ponikalnice Miroslava Košute podelil še tradicionalna knjižna kazala. »Še bomo prišli, so v en glas zaklicali prvošolci, le upamo, da nas bo naslednjič le pričakala knjižničarka Urška«.
Zapisala: Urška Sotler (alias volk)
