Naša šola se je v lanskem letu pridružila pobudi sopredsedujočih držav Svetu EU (Nemčija in Portugalska), da s pomočjo učencev in dijakov raziščemo onesnaženost voda v svoji regiji. Slovenska akcija izvajanja meritev in terenskega dela se je pričela že v lanskem šolskem letu in se bo nadaljevala tudi v letošnjem. Naši učenci so se pod vodstvom ge. Špele Ude in g. Aleksandra Verhovška maja lani odpravili terensko delo ob bregovih Savinje, kjer so preverili onesnaženost reke z namestitvijo posebne mreže, ki je v rečni strugi lovila plavajoče trdne delce ter preiskali obrežni del in analizirali odpadke, ki se tam nahajajo. Podatke smo nato poslali organizatorju akcije Pirati plastike, ki so izvedli še dodatne raziskave in analizo podatkov za vse sodelujoče slovenske zavode ter pripravili kratek povzetek njihovih spoznanj. V nadaljevanju vas vabimo, da si v spodnjem članku preberete njihove ugotovitve in za več informacij obiščete tudi uradno stran projekta, ki jo najdete na:
https://www.plastic-pirates.eu/sl
SAVA NAJBOLJ ONESNAŽENA Z MIKROPLASTIKO, RAZKRIVA PROJEKT PIRATI PLASTIKE, KI VSTOPA V DRUGO FAZO VZO
Avtor: Katja Sreš, dne 16. september 2021, 11:09
Pričenja se jesenski del evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa!, v katerem bodo tudi tokrat k pridobivanju pomembnih podatkov o onesnaženosti slovenskih vodotokov z makro- in mikroplastiko prispevali učenci in dijaki 50 osnovnih in srednjih šol. Znani so tudi prvi rezultati spomladanskega vzorčenja in primerjava s podatki iz Nemčije.
Pobudniki projekta so trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom za vode RS in Ekologi brez meja.
V spomladanski del projekta je bilo vključenih 795 udeležencev iz 33 osnovnih in 18 srednjih šol. Vzorčenje je potekalo na 35 različnih vodotokih, analiza makroplastike pa kaže, da je približno 70 % odpadkov ob rekah plastičnih (v Nemčiji ta predstavlja približno 50 %). V vseh slovenskih akcijah je bilo najdenih 49 zaščitnih mask.
Po pregledu 23 vzorcev jih je 12 (52 %) vsebovalo mikroplastiko. Po izračunu vsebnosti mikroplastike na m3 vode je bilo največ mikroplastičnih delcev na Savi v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami (1,2 delca/m3), sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani, Kamniška Bistrica v Domžalah (0.6 delcev/m3). Ostale reke so vsebovale manj mikroplastike ali nič. Onesnaženost slovenskih vodotokov je po deležu vzorcev, ki vsebujejo mikroplastiko, primerljiva z nemškimi (57 %), prav tako po številu delcev na m3.
V slovenskih vodotokih je bila najpogostejša vrsta mikroplastike polietilen v obliki prozornih filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij, z razliko od nemških vodotokov, kjer prevladuje staran stiropor, najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja.
Misija proti plastičnemu onesnaževanju, ki je bila poleti predstavljena tudi evropskim ministricam in ministrom, odgovornim za raziskave, se v teh dneh nadaljuje, mesta za sodelovanje pa so bila zaradi izrednega zanimanja zapolnjena že spomladi. Organizatorji projekta se tudi tokrat nadejamo navdušenega sodelovanja šolarjev, dijakov in mentorjev, kar potrjujejo tudi rezultati vzporedne znanstvene raziskave o koristi skupnostne znanosti za družbo, ki poteka na nemški Univerzi Ruhr Bochum – projekt po preliminarnih rezultatih nudi veliko dodano praktično vrednost delu v učilnicah.
