MEPI ne pozna niti meja niti preprek, ki bi ga lahko ustavile. Najprej jo je našim mladim MEPI-jevcem poskušal ponagajati korona virus, ki je prekinil resne priprave na odpravo in otežil izvajanje veščin, prostovoljstva in športnih aktivnosti, ki so se jih udeleženci izbrali. Nato je mlade pustolovce zaposlila šola in veliko obveznosti, ki so se nakopičile ob koncu njihovega šolanja v osnovni šoli. Ob koncu pa jim je malo zažugala še negotovost o možnih datumih izvedbe kvalifikacijske odprave, saj so se pojavljala vprašanja o možnosti skupnega pohoda in šotorjenja v času poostrenih epidemioloških ukrepov.
Na koncu se je vse uredilo, tako da se je 9 pogumnih mladeničev in mladenk odpravilo na dvodnevno pot v “neznano”. Na začetku poti so bili veseli, polni pričakovanj in upanja, dobre volje ter optimizma. Da ne omenimo, da so bili prav tako polni prtljage in edinega pripomočka, ki ga prav nihče ni pozabil ali pustil doma – toaletnega papirja.
Sicer so jim bolj kot toaletni papir prvi dan prišli prav dežniki, pelerine in vodoodporni čevlji, saj je naši dve skupini skupaj z mentorji tik pod vrhom Mrzlice ujela močna nevihta, ki nas je premočila do kosti. A kot boste videli, nas je kljub temu še vedno spremljala dobra volja.
Dva dneva v divjini sta tako potekala v smehu, dobri volji, medsebojni slogi in praznovanju kar dveh rojstnih dni, tako da smo se ob slovesu težko poslovili. Prepričani smo, da se bomo srečali tudi na srebrni stopnji, na bronasto pa nas vežejo lepi spomini, od katerih si jih nekaj lahko ogledate v spodnji galeriji.
MEPI ekipa III. OŠ Celje
