Skoči na glavno vsebino

Končno se je zgodila noč, ki smo jo nekateri tretješolci, ki smo v lanskem šolskem letu osvojili bralno priznanje, nestrpno pričakovali. Kako razburljivo … noč v knjižnici! Kaj bomo počeli, kako se bomo imeli … Vse to nam je švigalo po glavi in končno smo dočakali petek 27. septembra in 18. uro, ko smo se polni pričakovanj zbrali na dvorišču naše šole. Staršem smo pomahali v slovo, jim zaželeli mirno noč in takrat se je začelo.

Mentorji so nam razložili, kako bo noč v knjižnici potekala. Prav zabavno se je vse skupaj slišalo. Ustvarjalna delavnica, kuharska delavnica, lov na zaklad, skrivnostni gost … Razdelili smo se v tri skupine: Mački Muriji, Sovice Oke in Pikiji Jakobi. Začeli smo s pravljico Prvi šolski dan, potem pa odšli vsak k svoji delavnici. Prebrali smo pravljice Neverjetna, a resnična zgodba o dinozavrih, Kako se je Roki naučil brati ter Oliver peče tortice. Na lovu na zakladu smo se zelo zabavali, iskali smo točke po celi šoli in na njih reševali uganke, iskali prave pisatelje pravim pravljicam, sestavljali naslovnico knjige ter se preizkusili v ugankah. Na ustvarjalni delavnici smo si izdelali vsak svojo lutko kužka, poslikali smo ga in sušili, da je bil kuža čim prej suh, nam pa bo služil za igranje doma. Da nismo ostali lačni, smo se prelevili v kuharske mojstre in si sestavili svojo pico. Sir, šunka, klobase, koruza, gobice, paprika in ščepec origana. Vsak si je sam sestavil svojo pico in bil tudi sam odgovoren za to, ali mu je pica teknila ali ne. Polni zanimivih izkušenj smo se zvečer zopet zbrali v telovadnici in se pripravili na filmski večer. Za uvod nam je gospa knjižničarka prebrala zanimivo zgodbo Sara prespi pri prijateljici, sami smo brali knjige, ki smo jih prinesli s seboj, nato pa je sledil zmenek z bikcem Ferdinandom na velikem platnu. Krepko čez polnoč se je film končal. Klepetanje je počasi pojenjalo in nekateri prej, drugi kasneje smo utonili v zaslužen spanec.

Naslednji dan smo bili pokonci že malo pred sedmo. S pomočjo raztegovalnih vaj smo se dokončno prebudili. Po zajtrku je bil čas, da spoznamo skritega gosta. Spoznali smo psičko Megi, sedemletno madžarsko vižlo, ki jo je na obisk pripeljala gospa Ksenija Novak. Obe sta članici društva Kosmati smrčki in izvajata terapijo s psi, obiskujeta šole, knjižnice, kjer jima učenci berejo. Tako je Megi z veseljem prisluhnila pravljici Čarli, ti si car, pokazala, kaj zna, izvedla nekaj trikov in navdušila vse nas. Samo še knjižna čajanka (brez čaja) o knjigah, ki jih trenutno beremo, finale lova na zaklad ter podelitev priznanj za udeležbo na Noči v knjižnici in na žalost se je le-ta končala.

Naslednje dopoldne ob 9.30 so nas starši že nestrpno pričakovali. Domov smo odšli z nasmehom na obrazu, saj je naša »živalska« noč v knjižnici odlično uspela in vsi smo se imeli čudovito!

Mentorji: Urška Sotler, Darja Bastl in Tadej Gregorc

Dostopnost