Ko slišimo ime H. C. Andersen, se takoj spomnimo na pravljice. In ko se spomnimo na pravljice, se spomnimo na udobno domačo posteljo ter večerno branje in cartanje.
Tarnali smo: »Joj, kakšna škoda je, da moramo sede, v dolgočasni učilnici poslušati »predavanje« učiteljice o najlepših pravljicah…« Ampak takoj, ko smo prebrali nalogo v adventnem koledarju (ki mislimo, da ni bila naključje), smo prišli na idejo, da učiteljica res ne more k vsakemu v sobo, lahko pa mi pridemo v šolo v pižamah in si naredimo posebno, domače, večerno vzdušje. In res smo to naredili, kljub malo smešnim pogledom ostalih.
Najprej smo spoznali značilnosti pravljice, se nato pogovarjali in prebrali odlomek iz knjig Deklica z vžigalicami in Snežna kraljica. Ti dve knjigi sta bili tudi za domače branje, zato smo pisali preverjanje znanja, da so učiteljice videle, kako natančni bralci smo. K sreči ni bilo pretežko in v pižamah še toliko bolj zanimivo. Nato smo si po razredu pogrnili odeje in si pogledali risanko ter ugotavljali razlike in podobnosti med besedilom in risanko.
To pa še ni bilo vse. Več podrobnosti o ostalih pravljicah, o delu in življenju danskega pisatelja smo spoznali še v knjižnici, kjer nam je vse to in še več povedal gospod Tadej. Da smo pridno poslušali in sodelovali smo dokazali s tem, ko smo bili na zaključnem kvizu zelo izenačeni.
Kaj naj še dodamo? Mogoče to, da je takšen pouk reeees zanimiv in zabaven. In upamo si trditi, da smo si zapomnili veliko več, kot bi si drugače.
Četrtošolci
