V petek, 3. marca, smo učenci 2. a ves dan pričakovali nekaj čudovitega. To je bila naša čisto prva noč branja, ki se je zgodila iz petka na soboto dopoldne. Pred šolo sta nas pričakali gospa Darja in gospa Urška. A vstop v knjižnico je zahteval, da spijemo pošastni sok. Vsi smo to z veseljem naredili, povrhu pa zmazali še pošastne muffine, ki jih je spekla gospa Darja v sodelovanju s svojim Skyjem. Še nikoli nismo prespali v šoli, zato smo se tega res veselili. Bilo je zelo lepo, še Muca Copatarica, ki nas povsod spremlja, je bila navdušena. Počeli smo različne stvari. Najprej smo brali pravljice o pošastih v paru ter ustvarjali miselne vzorce. Nato smo si izdelali prav poseben, seveda pošasten lonček za pisala, nato pa si sami skuhali večerjo v gospodinjski učilnici. Pekli smo pice čisto po svojih željah. Siti smo se odpravili v mesto na lov za zakladom. Uganke so nas vodile od enega do drugega namiga, da smo se na koncu vrnili v šolsko knjižnico, kjer je naš gromozanski čuk skrival zaklad. Eni smo bili takrat že res zelo utrujeni, a sledil je še filmski večer, kjer smo si ogledali Zverjasca in Zverjaščka, ki ju poznamo že iz knjig. Pred spanjem smo se zavili v tople spalne vreče in brali vsak svojo knjigo (dokler nismo omagali). Zjutraj smo pojedli zajtrk, še malo ustvarjali, ko smo si izdelali pošastna kazala z ogromnim nosom, potem pa stekli pred knjižnico v objem staršem, ki so prav gotovo celo noč trepetali za nas. Malo za res, malo za hec, seveda. Nihče ni jokal, nikomur ni bilo dolgčas, ker je bila ta noč branja res izjemna. Tako izjemna, da smo v soboto, ko so po nas prišli starši, prejeli priznanja za sodelovanje na strašljivi noči v knjižnici. Enim je bilo najbolj všeč, ko smo delali pice, drugim, ko smo gledali risanke, spet tretjim, ko smo brali knjige v spalnih vrečah z lučkami. Vsi pa smo se strinjali, da komaj čakamo, da noč branja spet ponovimo.
Učenci 2. a z učiteljico Darjo Bastl in knjižničarko Urško Sotler
