Letošnji maj je bil kot nalašč za kvačkanje. Ideja o sodelovanju pri projektu Hobotnice za nedonošenčke, podpora v šoli, prvo srečanje, kvačkanje, drugo srečanje … Vse je potekalo tako hitro, da še danes težko dojamem.
Kot mamica nedonošenčka, ki danes obiskuje 3. razred naše šole, sem projektu Hobotnica sledila že nekaj let. Od 2013, začetki segajo na Dansko, se je razširil po vsem svetu. Zakaj hobotnice? Strokovna razlaga pravi, da so lovke podobne popkovnici in male borce spominjajo na čas v maternici.
Prvo srečanje v šolski knjižnici v začetku maja je bilo v znamenju spoznavanja. Zelo različno znanje kvačkanja, različne generacije, a ena sama velika želja, da izpod naših rok ustvarimo igračo za nedonošenčke. Z nekaj vaje in vztrajnosti so začele nastajati glave, dodajali smo lovke, 8 jih mora biti. Drugo srečanje smo posvetili šivanju obraza, polnjenju in zaključevanju. Že tam se jih je nabrala prava mala družinica. Prijetno druženje ob klepetu, štetju zank, vrst, lovk je kar prehitro minilo.
Zdaj svoje delo nadaljujemo doma. Dokončane hobotnice zbira v šolski knjižnici gospa Urška. Ko jih zberemo, pa jih odnesemo v porodnišnico.
Iskrena in velika hvala mentorici, gospe Nataši Šafarič, gospe Urški iz knjižnice, vsem, ki ste poklonili prejo, prijeli za kvačko, bili z nami in s tem dodali svoj košček za male borce ter podjetjema Odeja Škofja Loka in Filter za podporo projektu.
Urša Sreš, mamica tretješolca Nika
