V nedeljo, 15. maja, in v ponedeljek, 16. maja, nas je v projektu MEPI čakalo še zadnje in najpomembnejše področje – pustolovska odprava. Na kvalifikacijsko odpravo smo se na različnih delavnicah pripravljali celotno šolsko leto. Na dan D smo se dobro pripravljeni in še boljše volje zbrali na izhodiščni točki pod Brnico in se (skupaj z dijaki Gimnazije Celje – Center in Šolskega centra Celje) podali na dvodnevno pustolovščino „v neznano”. Čakala nas je dolga pot po Posavskem hribovju s ciljem v Preboldu. Vremenska napoved je bila skorajda že preveč poletna. Kljub vročini je mepijevcem prvi dan uspelo najti vseh pet kontrolnih točk ob predvidenem času. Zadnji vzpon nedelje, po mnenju učencev in dijakov najhujši vzpon, nas je ločil do sončne jase na Mrzlici, kjer so si mepijevci postavili šotore, zakurili taborni ogenj in si skuhali večerjo. Čeprav je bila pot, dolga skoraj 14 km, zelo naporna, so imeli mepijevci še dovolj energije za druženje ob ognju. Noč je bila vetrovna in mrzla, a brez obiska divjih živali. Naslednje jutro so mepijevci po obilnem zajtrku pospravili šotore in se odpravili na pot. Do cilja jih je čakalo kar nekaj vzponov in napornih kilometrov, težki nahrbtniki na ramenih pa jim hoje gotovo niso olajšali. Med potjo so učenci in dijaki opravljali različne naloge, ki so si jih zadali kot namen odprave, se pogovarjali z mimoidočimi in kakšnemu kmetu tudi pomagali pri opravilih na domačiji. Vse ekipe so uspešno prišle do kontrolne točke na Lovski koči pod Golavo, kjer so si skuhali še zadnje kosilo. Vremenska napoved se je spremenila in črni oblaki so bili čedalje bližje. S hitrimi koraki smo zagrizli v zadnjo strmino, ki je bila po mnenju mepijevcev še hujša kot vzpon na Mrzlico. Na vrhu Žvajge se je že slišalo glasno grmenje, kar nas je spodbudilo, da smo bili na cilju pri graščini v Preboldu še pred dežjem. Vse ekipe so srečno in brez poškodb prispele v cilj. Vsi pa smo se po končanem vrednotenju odprave veselili skupnega cilja – hladilnika in tople domače postelje.
MEPI mentorji z učenci
