Za devetimi gorami, sedmimi potoki in tremi slapovi je živel bogat in lep slaščičar, ki so ga vsi poznali po sladicah in predvsem po dobremu srcu. Vsak dan so k njemu hodili otroci, saj jim je delil sladkarije. Vsakič je rad pomagal revnim otrokom, da so si privoščili nekaj njegovih sladkih kroglic in kosov torte. Bil je zelo srečen.
Žal so kmalu v deželo prišli trije nepridipravi. Eden je hotel ogoljufati bankirja, drugi kralja, tretji pa je ukanil slaščičarja, ki je vsemu nasedel in mu prodal čarobni prah, v katerem je bila skrivna sestavina. Ljudje so postali odvisni od slaščic oziroma od prahu v njih in tako je slaščičar dobil veliko strank. Kupoval je ogromne količine praška in zato je imel vsak mesec dvakrat več denarja. Začel ga je zapravljati za nepotrebne dobrine. Revni se mu niso več smilili, otokom je zaračunaval dvojno ceno … Postal je čisto drug človek.
Minilo je sedem let in bil je zelo bogat. Izvedel je, da je kralj pripravljen plačati dvojno ceno za eno sladko čokoladno kroglico, zato je med pripravo dobrot v maso vsipal veliko čudežnega prahu.
Napočil je dan za degustacijo sladkih kroglic. Prišel je na vrh zlatega hriba v palačo in predstavil jedi. Kralj je moral oceniti najbolj svetlečo in mamljivo kroglico, ki je še ni videl. Dobila je najvišjo oceno – 10. Slaščičar je še isti dan kralju prodal tristo devet sladkih kroglic iz iste mase.
Čez tri dni in tri noči pa se četrtega jutra kralj ni zbudil. Najboljši zdravnik, ki je pripotoval 300 km daleč, je povedal, da se je zastrupil in da bo po vsej verjetnosti umrl. To je bilo objavljeno v vseh časopisih. Tako je izvedela tudi najmlajša hči slavnega znanstvenika in namešala razne sestavine v napoj. Prihitela je na zlat breg in dala protistrup nezavestnemu kralju. V trenutku se je zbudil in postala je prava rešiteljica. Rešila je kralja, prav tako pa tudi slaščičarja, saj so ga iskali, da ga odpeljejo v dosmrten zapor. Oba sta se ji zahvalila, a ni hotela v zameno nič. Doma se je sprla z očetom in sestrama, saj je rešila kralja, ki ga oče ni maral in morala je oditi od doma.
Minilo je devet let in slaščičarju je zmanjkalo denarja, ker ni imel več strank zaradi incidenta s kraljem. Iskal je nekoga, ki bi prevzel slaščičarno. Ponovno je srečal znanstvenikovo hčer, ki je bila revna tako kot on. Zato se je zaposlila pri njemu. Odločila sta se, da ponovno zaženeta slaščičarno in da bosta delala pošteno. Bilo je vredno truda, saj sta že čez tri mesece postala slavna.
A slaščičar se je staral in čez eno leto je umrl. Zapustil ji je uspešno slaščičarno, spomine nanj in kepico mase. Ko jo je uporabila, se je v posodi iz nje naredila nova masa. Tako se je dogajalo vsak dan. To je bil njegov skrbno varovan recept, ki ga je prva in edina izvedela. Oče, ona in sestri so zaradi slaščičarne obogateli in se spet povezali.
Tako so živeli do konca svojih dni.
Žiga Polajžer, 6. a
