Skoči na glavno vsebino

Pregovor »smeh je pol zdravja« je pregovor, ki se moji babici zelo poda.  Petindvajsetega julija leta dva tisoč osemnajst je moja babi imela šestdeseti rojstni dan. Zato smo se z družino odločili, da ji bomo pripravili veliko presenečenje.

 Moja babi je v svojem življenju že kar veliko doživela. Hitro je izgubila moža. Po tem šoku je nekega dne doživela epileptični napad in zdravniki so ji odkrili tumor na možganih.  S svojim pozitivnim odnosom ga je premagala in se zdaj dobro drži. Po vsem tem pa je sledila še ena tragedija. V prometni nesreči ji je umrl vnuk. To jo je pošteno strlo. Vendar se je kljub vsem tem tragičnim dogodkom vedno trudila biti optimistična. Vedno se je rada šalila in nas skušala spraviti v dobro voljo. Zato smo se njeni najbližji odločili, da ji bomo naredili res veliko presenečenje.

Brez razmišljanja smo se kar lotili dela. Vedeli smo, da je babi najraje doma. Zato smo to presenečenje nameravali izvesti kar v babičinem stanovanju. Nekaj stvari smo si pripravili že prej. Skopirali smo veliko zanimivih slik iz njenega življenja in jih prilepili na rdeče plakate. Prav tako smo naredili šaljive plakate, ki so seveda vsebovali številko šestdeset. Za hec smo ji pripravili torto iz straniščnega papirja. Okrasili smo jo z raznimi škatlicami za tablete, kupili smo ji tudi odvajalo, saj je na vrhu torte stal hranilnik v obliki »­­­­­­­­­­­­drekca«. Glede na to, da je upokojenka, hranilnik prav pride.  A seveda smo ji naredili tudi pravo torto in to njeno najljubšo, višnjevo.

Končno je prišel dan za rojstnodnevno presenečenje. Moja teta je poklicala babico in jo povabila ven na kavo. Res, babi in teta sta se odpravili, med tem časom pa smo mi odšli v babičino stanovanje. S seboj smo imeli vse, kar smo potrebovali: plakate, hrano, torto, darila … Vstopili smo v stanovanje in se lotili dela. Plakate smo obesili,  hrano pospravili v kuhinjo ter se skrili v dnevno sobo in počakali, da vstopita. Zaslišali smo odpiranje vrat in ko sta vstopili, smo začeli peti rojstnodnevno pesem. Babi se je od veselja kar zjokala. Bila je zelo presenečena in srečna. Ko sem jo videla srečno, sem bila tudi sama zelo vesela. Vedela sem, da smo ji z majhnim presenečenjem polepšali dan in ji pokazali, da jo imamo zelo radi. Skupaj smo pojedli nekaj hrane in torte.

Nato pa je sledilo še eno presenečenje. Moj brat, sestrična in jaz smo ji recitirali pesem o njenem življenju. Ko jo je slišala, je bila tako ganjena, da se je spet zjokala. A te solze so bile solze radosti. Vesela je bila, da smo ob njej. To mi je veliko pomenilo, saj je dolgo nismo videli tako presenečene in vesele. Čeprav se je zmeraj trudila ostati nasmejana, je bila globoko v njeni notranjosti vedno neka skrb in žalost. Pozno v noč se je tudi zabava zaključila, zato smo počasi odšli. Babi se nam je od srca zahvalila.

Ko smo prišli domov sem kljub utrujenosti čutila veselje in srečo. Čeprav je življenje včasih težko in nepredvidljivo, je pomembno, da poskušamo ostati pozitivni in nasmejani. Ne pravijo zastonj, da je smeh pol zdravja.

Zara Memić, 7. c

Dostopnost